Občina Bovec je 23. 2. 2023 v okviru projektiranja gozdne ceste na Planino Golobar v veliki dvorani Stergulčeve hiše organizirala predstavitev potencialnih tras gozdne ceste na Planino Golobar.

Predstavitev je povezoval Andrej Fon, na Občini Bovec zadolžen za področje gozdarstva, uvodna beseda pa je pripadla županu Občine Bovec Valterju Mlekužu, ki je ob pozdravu vseh prisotnih izrazil zadovoljstvo, da se spet resno pristopa k načrtovanju gradnje ceste na Planino Golobar.

»Veseli me, da se je po dolgem času zopet obudila zamisel o gradnji te ceste na Planino Golobar in da, lahko danes širši javnosti predstavimo dosedanje ugotovitve in predloge glede upravičenosti gradnje in seveda različice, med katerimi se bomo skupaj odločali o najustreznejši trasi. Pričakujemo tudi vaše pobude, upam pa, da si bomo enotni, da je ta pot potrebna. Projektiranje projekta bo financirano iz naslova razvoja podeželja, zato smo se tudi odločili, da pristopimo k projektiranju. Če se bomo skupaj odločili, da gremo v izvedbo projekta, bomo predvidoma v prihodnjem letu pridobili gradbeno dovoljenje, graditi pa bomo začeli takrat, ko bodo na kateremkoli razpisu na voljo namenska sredstva. Vemo, da je to kar velik zalogaj, vendar vemo tudi, da je na Planini Golobar velika zaloga zelo kakovostnega lesa. Pred leti je bila ta zamisel zelo aktualna, a je žal bila opuščena, zdaj pa zopet pristopamo k realizaciji. Veseli bomo vseh vaših predlogov, pripomb in vprašanj, na katera bodo odgovarjali današnji predavatelji,« je poudaril bovški župan Valter Mlekuž in izrazil upanje, da se bo tudi strokovna in druga javnost strinjala s smiselnostjo investicije.

Projekt so po uvodnih besedah predstavili višja svetovalka za gospodarstvo na Občini Bovec mag. Cecilija Avsenik, vodja Krajevne enote Bovec pri Zavodu za gozdove Slovenije Dragan Marković, predstavnik Posoškega razvojnega centra Peter Domevšček ter projektant in vodja oddelka za gozdno gradbeništvo v SiDG dr. Robert Robek.

Ker je bila planina Golobar od nekdaj pašno območje, gre pri projektu predvsem za oživitev paše na tej planini. Ta projekt je kot prva predstavila višja svetovalka za gospodarstvo na Občini Bovec mag. Cecilija Avsenik.

»Občina Bovec je vključena v skupni projekt sodelovanja z naslovom Iz drobnice, kjer sodelujejo štiri lokalne akcijske skupine iz Slovenije in en partner iz Avstrije. Projekt povezujejo uslužbenci Posoškega razvojnega centra Peter Domevšček in Meta Pajer. Projekt naslavlja razvoj drobničarstva na nivojih osnovne in dopolnilnih kmetijskih dejavnosti ter na področjih proizvodnje in trženja. Aktivnosti so usmerjene v razvoj, trženje in povezovanje obstoječih ekoloških pridelovalcev pridelkov in predelovalcev izdelkov iz drobnice. Projekt je umeščen v aktivnosti Programa razvoja podeželja in je sofinanciran s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Potrjen je bil v letu 2022 in je v izvajanju. Občina Bovec se je vanj vključila z dvema aktivnostma, in sicer z elektrifikacijo bivše mlekarne Ravni laz, kjer se ureja predstavitev pašništva in sirarstva na Bovškem, ter z izdelavo projektne dokumentacije za ureditev gozdne ceste na planino Golobar, kjer so bile do 70-ih let prejšnjega stoletja žive še tri planine, in sicer Predolina, Slatenik in Golobar, dandanes pa je živa le še planina Predolina z dostopom s kobariške strani,« je povedala mag. Cecilija Avsenik in predstavila nekaj dejstev iz popisa planin, ki ga je v letu 2011 uredil Miroslav Kajzelj v knjigi Bovško – od doline do planine in so v njej so zajete tudi te tri planine. Pri vsaki od evidentiranih 34 planin na Bovškem najprej povzame podatke iz knjige Matea Marsana iz leta 1932, nato pa opiše stanje, kot ga je ugotovil sam v obdobju od 2008 do 2011, ko je izšla njegova knjiga. V nadaljevanju pa glede na zapisano v omenjeni knjigi mag. Cecilija Avsenik ugotavlja, da so bile te tri planine, čeprav postavljene na bovškem teritoriju, z bovške strani izredno slabo dostopne, zato so se domači prebivalci le stežka posluževali paše svoje živine in so tako večino koristi od njih imeli tuji uporabniki. Kljub temu so domači prebivalci imeli pomembno vlogo pri dostavi skute in masla s planin v dve trgovini v lasti Kmetijske zadruge v Čezsoči in Bovcu. Še leta 1978 so tako vsak drugi dan iz Čezsoče peš hodili po maslo in skuto na takrat še živi planini Predolina in Slatenik, medtem ko so sir gospodarji in osebje odnesli s planine septembra, po odhodu v dolino. Zaradi težkih pogojev dela so bile nedostopne planine sčasoma opuščene, njihovi travniki pa so v zaraščanju. Planina Golobar v preteklosti ni bila pomembna samo za kmetijstvo, pač pa tudi za gozdarstvo. Pomemben prispevek na tem področju je napisal pokojni Iztok Mlekuž s Kala-Koritnice, ki je v letu 2002 kot soavtor sodeloval pri pripravi domoznanskega zbornika Soški razgovori s člankom Gozd v kulturni krajini na Bovškem. V njem pove, da so največji vpliv na razvoj krajine imele agrarne dejavnosti; do sredine 19. stoletja se je zaradi agrarnega pritiska površina gozdov krčila, pozneje pa se je začela zaradi opuščanja kmetovanja in s tem povezanega zaraščanja opuščenih kmetijskih zemljišč znova večati. Konec 20. stoletja je bilo območje Bovškega na prehodu iz agrarne kulturne krajine v gozdno kulturno krajino. Proces opuščanja kmetijskih zemljišč in njihovega zaraščanja z gozdom je do konca prejšnjega stoletja že doživel svoj vrhunec, vendar še zdaleč ni končan.

»Občina Bovec z vključitvijo v projekt Iz drobnice skuša s svojimi aktivnostmi preseči negativne vplive zaraščanja agrarne kulturne krajine ter omogočiti razvoj gospodarskih dejavnosti kmetijstva in gozdarstva na sonaraven, trajnosten način. Izdelava projektnih rešitev s potencialnimi trasami za dostop do planine Golobar predstavlja velik korak k odpiranju gozdov na planoti Golobar, ki trenutno zaradi nedostopnosti izgubljajo vrednost in potencial. Izdelava teh projektnih rešitev prispeva tudi k dostopnosti kmetijskih površin za planinsko pašo in razvoj sirarstva. Vsekakor je v interesu bovškega kmetijskega gospodarstva, da se izbere dostop z bovške strani, saj bi v nasprotnem primeru delali dostop za kmete iz drugih občin, in bi se s tem do lastnih zainteresiranih kmetov obnašali mačehovsko. Projektna rešitev, ki bi vzpostavila pogoje za oživitev planin Golobar in Slatenik z bovške strani, bi torej omogočila kmetom občine Bovec, da smelo pristopijo k ohranjanju dediščine in razvoju njihovih lastnih planin. Odprla bi možnosti za ponoven zagon planinske paše in sirarstva na planinah Golobar in Slatenik, posledično možnosti za ohranjanje agrarne kulturne krajine na tem območju, dvig prihodkov iz naslova kmetijske dejavnosti ter z njimi povezane možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest v kmetijstvu na območju občine Bovec. Dejstvo je, da so na Bovškem žive le planine z izvajanjem pašništva in sirarstva, ki razpolagajo s cestno povezavo, kot so to Mangart, Loška Koritnica, Krnica in Božca, medtem ko druge planine služijo največ še paši jalove živine, kot je to npr. Predolina, ki nima dostopa z bovške strani in je zato lahko zanimiva le za kmete sosednjih občin, ostale pa so opuščene. Odpiranje Golobarja z gozdno cesto pomeni pomemben doprinos k razvoju kmetijstva in gozdarstva na Bovškem, zanemarljive pa tudi niso možnosti, da se ostanki lesne biomase v primeru gozdarske izrabe uporabijo v domačem obratu Daljinskega ogrevanja z lesno biomaso, DOLB-u Bovec d.o.o. v lasti Občine Bovec, za katerega občina v kratkem načrtuje širitev in s tem več potencialnih priklopov. Samooskrba lahko pomembno vpliva na energetske prihranke ter s tem nižje cene priklopa na daljinsko ogrevanje priključenih odjemalcev,« zaključi mag. Cecilija Avsenik in poudari, da je načrtovanje gozdne ceste na Planino Golobar torej zelo konkretno in njeno izvedbo Občina Bovec uvršča med svoje prioritetne projekte.

Kaj bi cesta pomenila za gospodarjenje z gozdovi, je predstavil vodja Krajevne enote Bovec pri Zavodu za gozdove Slovenije Dragan Marković, ki je najprej poudaril, da se zadnjih 60 let na tem območju zaradi nedostopnosti z gozdovi ni gospodarilo:

»To je območje izven TNP, leži pa v območju Nature 2000, kar pomeni, da je potrebno prilagojeno gospodarjenje z gozdom. Pomembno dejstvo je, da je Planina Golobar skoraj 100% gozdnata. Zrašča se tudi območje nekdanje planine. Glede na to, da sta lastnika samo dva, večinski lastnik Občina Bovec in manjšinski Agrarna skupnost Čezsoča, je to za pridobivanje potrebnih soglasji zelo pozitivno izhodišče. Gre pretežno za bukov gozd in nekaj iglastega gozda, celotno območje pa se razprostira na nekaj več kot 350 hektarjev. Prevladujejo starejši gozdovi, lesne zaloge pa so v nekaterih delih tudi do trikrat večje, kot jih sicer poznamo v bovški dolini. Nekateri predeli dosegajo skoraj 600 m³/ha. Gospodarjenje na tem območju bo seveda sonaravno in primerno lesni sestavi, v desetih letih, kakršna je veljavnost načrta, pa bi po oddelkih z intenziteto 20% lahko brez večjih vplivov na okolje posekamo 27.500 m³ lesa. Letno torej zaokroženo 3000 m³. Glede na prirast pa pričakujemo, da bo lesna zaloga čez recimo dve leti še višja. Če bo do tja speljana cesta, bo to pomenilo tudi veliko delovnih mest, zaslužka, postranskih gozdnih proizvodov in tako naprej,« je potencial gospodarjenja z gozdovi predstavil Marković.

Predstavnik PRC Peter Domevšček je izrazil navdušenje, da so s projektom uspeli na razpisu in pridobili znatna sredstva:

»Ko smo prejeli obvestilo, da smo za ta projekt dobili odobrenih 600.000,00€, smo bili seveda nadvse navdušeni. Pri tem me veseli, da smo uspeli v projekt pritegniti tudi naše kmete z njihovimi iniciativami. V projektu je tako vključena tudi mobilna hladilnica, ki bo prilagojena v mobilno klavnico. Naša želja je, da na območje pripeljemo mobilno klavnico, ki bo na območju celotne države pilotni projekt in bomo na tem področju orali ledino. Srčno upamo, da bomo najkasneje v treh letih že lahko klali tudi na terenu. Druga privatna iniciativa pa je obnova sirarne z zamenjavo kotla. Obe investiciji sta vredni 30.000,00€, nadgradnja mobilne klavnice pa bo zahtevala še okoli 5000,00€, za kar bomo zagotovili skozi lastno iniciativo,« je med drugim poudaril Domevšček in predstavil še druge aktivnosti PRC in izrazil upanje, da bodo skupaj vse načrtovano tudi izvedli in s tem počrpali vsa razpoložljiva sredstva. V nadaljevanju pa se je osredotočil na pomembnost ceste na Golobar, saj si po njegovem kmetijstva v Alpah ne moremo predstavljati brez planin.

»Živina, ki pase na planini, je gensko neprimerljivo boljša in bovško ovco moramo nekje pasti in jo ohranjati plemenito. Taka cesta nam konkretno odpira te možnosti. Pašniki oziroma travniki v dolini so slabše kakovosti in tudi že izčrpani. To je posledica preobremenitve, ki jo lahko razbremenimo samo z oživljanjem planin,« je zaključil Domevšček.

V nadaljevanju je projektant in vodja oddelka za gozdno gradbeništvo v SiDG dr. Robert Robek, ki se s tem projektom ukvarja že vse od leta 2010 in ga veseli, da želi investitor, Občina Bovec, odpreti za gospodarjenje večnamenske gozdove na Planini Golobar ter revitalizirati pašno planino na Golobarju.

»V ta namen je treba v prvi fazi zgraditi kamionsko cesto iz doline do Planine Golobar. Projektna dokumentacija za dostop do Planine Golobar se izdeluje v dveh fazah. Prvo fazo predstavlja izdelava idejnih zasnov (IDZ) štirih variant trase, izbor dveh variant za pridobitev elaborata ničelnic in izdelava idejnega projekta (IDP) trase za pridobitev projektnih mnenj in soglasij. Drugo fazo pa predstavlja pripravo DGD in pridobitev gradbenega dovoljenja ter projekt za izvedbo (PZI). Po izgradnji dostopne ceste do Planine Golobar pa bo potrebno zgraditi omrežje stranskih gozdnih cest v občinskih gozdovih na Planini Golobar. Ampak danes se pogovarjamo samo o glavni cesti,« je potek projekta razčlenil Robek in predstavil štiri različne možne variante.

V zaključevanju večera so nekateri prisotni komentirali oziroma predstavili svoj pogled na gradnjo ceste, pripravljavec pa je glavne poudarke tudi zabeležil. Lahko pa rečemo, da so prisotni z veliko večino potrdili nujnost gradnje, z izpolnitvijo anketnega vprašalnika pa so tudi podali svoje mnenje o tem, katera varianta je zanje najprimernejša. In če povzamemo zaključno besedo enega izmed razpravljavcev, ki je dejal, da ni vprašanje ali cesta na Planino Golobar da ali ne, saj cesta zagotovo je potrebna, izbrati je treba najbolj sprejemljivo varianto, lahko zaključimo, da je vsaj po prvi predstavitvi tako tudi večinsko mnenje včeraj prisotnih.

Projektant načrtuje, da bo idejni projekt pripravljen do letošnjega junija in bo v juniju ta tudi ponovno predstavljen na javni tribuni, če bo projekt večinsko podprt, pa bi investitor, Občina Bovec, v proračunu za leto 2024 zagotovil sredstva za pridobitev gradbenega dovoljenja in PZI. Tako pripravljena dokumentacija oziroma projekt bo osnova za kandidaturo na primernih razpisih za pridobitev razvojnih sredstev v prihodnji finančni perspektivi.

Zapisal in foto: MILAN ŠTULC