Tudi letos je občina v sodelovanju s Kulturnim društvom Borovnica, sekcijo Folklorno skupino Bistra pripravila slavnostno akademijo. S pomočjo besede voditeljice Lilijane Kogovšek smo se ozrli na življenje naše vasi v Prešernovih časih, ko je gradnja železnice marsikateremu domačinu pomenila dober vir zaslužka. Število prebivalcev se je naglo podeseterilo in nekoč mirna vasica na robu ljubljanskega barja je postala veliko živahno delovišče. S prihodom železnice so se v kraju spremembe kar vrstile. Svet je kar naenkrat postal nenavadno blizu in Borovnica z okolico se je začela naglo razvijati.

Župan Črnilogar: Železnica nas bo spremljala še dolga prihodnja leta

Nekaj besed je zbranemu občinstvu namenil župan Peter Črnilogar, ki je izrazil veselje, da se obnavlja železniška proga med Borovnico in Ljubljano ter železniška postaja. Spomnil je, da pri tem ne gre mimo nejevolje zaradi voznega reda, preredkih potniških vlakov, dolgih voženj nadomestnih avtobusnih prevozov in občutno povečanega tovornega prometa zaradi gradbenih del. »Ko bo obnova končana, kar bo predvidoma v jesenskih mesecih tega leta, bodo potniški vlaki hitreje in bolj pogosto vozili proti Ljubljani in nazaj. Prednosti lahko vidimo že sedaj, ko se peljemo z vlakom po delu obnovljene proge,« je dejal Črnilogar.

Ozrl se je tudi v prihodnost Borovnice in pri tem omenil pobudo za državno prostorsko načrtovanje za nadgradnjo železniške proge, pri katerem je mišljen tudi tunel v smeri proti Verdu. Pojasnil je, da so na občini v ta namen oblikovali projektno skupino, sklicali javno predstavitev, imeli so tudi kar nekaj sestankov na to temo. »Železnica nas spremlja že dolga leta in je bila sprožilec pomembnih pozitivnih sprememb razvoja kraja pred 166 leti. Glede na geografsko lego Borovnice vse kaže, da nas bo spremljala še dolga prihodnja leta. Železnica je razvojna priložnost in tako je bilo tudi v preteklosti, ljudje so se zaradi nje priseljevali, prinašali so nova znanja in spoznanja, razvijala se je obrt, podjetništvo in to je bilo dodatno gonilo sprememb ter razvoja kraja.«

Županovo priznanje Majdi Berlec

Sledila je podelitev občinskih priznanj. Priznanje za dolgoletno prostovoljno delo na področju ohranjanja kulturne dediščine, sodelovanje z lokalno skupnostjo in prizadevanje za njeno širšo prepoznavnost, je na predlog župana prejela Majda Barlec.

»Ljubezen do kuhanja jo spremlja že od rane mladosti, kot kuharica pa je delala po raznih hotelih, hostlih in ljubljanskih vrtcih. Ob odhodu v pokoj se je intenzivno širilo tudi njeno aktivno sodelovanje z lokalno skupnostjo v Borovnici. Majda je znana po lično ustvarjenem pecivu ter dekoracijah iz sadja in zelenjave. Preko Društva podeželskih žena Ajda, kjer je aktivna članica že od samega začetka, svoje izdelke in znanja ponuja na raznih druženjih in prireditvah.

Ga. Majda že dolga leta sodeluje tudi v Kulturnem društvu Borovnica kot članica klekljarske skupine »Punkeljc«. S svojimi mojstrovinami sodeluje na razstavah klekljanih čipk po celi Sloveniji. Je tudi dolgoletna članica Sadjarskega društva Borovnica, kjer se navdušuje nad alternativnim oblikami ekološkega kmetovanja. Majda Barlec tako skozi vsa leta sodelovanja v lokalni skupnosti v različna društva prinaša smeh in dobro voljo. S svojim znanjem in spretnostmi pa ohranja nesnovno kulturno dediščino ter širi prepoznavnost društev in občine Borovnica tudi navzven.«

Zlata plaketa Bojanu Kajncu

Zlato plaketo je na predlog Zveze Kulturnih društev Vrhnika – Borovnica za dolgoletno aktivno kulturno in družbeno udejstvovanje prejel Bojan Kajnc.

»Kadar se v Borovnici pogovarjamo o ljudeh dobre volje, nas večina takoj pomisli na Bojana Kajnca. Bojan je človek širokega nasmeha in odprtega srca, ki je vedno pripravljen pomagati tako posameznikom kot društvom. Dobra volja, ki jo pooseblja je pogosto povezana z ustvarjalnostjo. Bojanova se kaže v njegovem glasbenem ustvarjanju. Je eden od aktivnejših ustvarjalcev na področju rock glasbe v Borovnici. Poleg igranja in petja je večino pesmi, ki so nam ostale v spominu napisal sam ali kot soavtor.

Da je Bojan Kajnc oseba, okoli katere se ljudje radi zbirajo, se vidi tudi v delovanju društva Zabočela, ki mu predseduje. Prebivalci Zabočeva so daleč najbolj povezan zaselek v naši občini. Res je, da ta pripadnost Zabočevu in zabočevčanom ni samo Bojanova zasluga, je pa njegov prispevek k organizaciji pestrega družabnega življenja resnično velik. Redko pa je dobra volja povezana z odgovornostjo. Malokateri človek, bi si upal prevzeti skrb za vodooskrbo kraja. Tako velika odgovornost bi zlomila marsikaterega človeka. Ne pa Bojana Kajnca. Redno in vestno skrbi za vodovod v Zabočevu. Pri tem odgovarja vsem državnim inštitucijam, se udeležuje vseh nujnih izobraževanj in meritev. Za to brez pomisleka žrtvuje svoj prosti čas vključno z dopustom. In vse to počne z nasmehom na ustih. Bojan Kanjc je s svojim delovanjem na različnih področjih, dobro voljo in širokim nasmehom vzgled in spodbuda sokrajanom in prijateljem za kar smo mu vsi iskreno hvaležni.«

Zlata plaketa Janezu Stanovniku

Še eno zlato plaketo je na predlog Franja Modrijana s skupino občanov za izjemne zasluge pri ohranjanju stavbne dediščine v Borovnici prejel Janez Stanovnik.

»V Borovniški dolini se je intenzivnejši razvoj kraja pričel z dograditvijo železniške proge in znamenitega borovniškega viadukta. V centru Borovnice in okolici je bilo zgrajenih nekaj mogočnih stavb, ki so posnemale meščanske hiše, zanimive so postale predvsem bidermajerske okenske mreže in pohištvo.

Ena izmed takih je tudi večje gostinsko poslopje s kozolcem na Dolu pri Borovnici, zgrajeno leta 1870 v bahatem kmečkem slogu. To je leta 1902 kupil domačin Janez Drašler, gostilničar in posestnik ter velik domoljub. V nadstropju je uredil tudi knjižnico, knjige in časopise je rad posojal vaščanom, prirejali pa so tudi razne kulturne prireditve in srečanja. Med drugo svetovno vojno in po njej je bilo zaradi stanovanjske stiske, v hiši nastanjenih več družin. Zadnji stanovalci so jo zapustili leta 1989.

Stavba v tem času ni bila deležna niti potrebnih vzdrževalnih del. Po smrti deda Janeza Drašlerja je posestvo in hišo podedoval vnuk Janez Stanovnik, ki se je odločil hišo v celoti prenoviti in ji vrniti nekdanji sijaj. Zahtevne naloge se je lotil strokovno, pridobil mnenja in tehnične rešitve različnih strok. Opravljenega je bilo veliko strokovnega dela: statično—protipotresna zaščita, nova streha, nove inštalacije (vodovod, elektrika), centralna kurjava, sanacija vlage, nova fasada in vzpostavitev internetne povezave. V skladu s finančnimi zmožnostmi je sanacija potekala postopoma in premišljeno.

Hiša na Dolu številka 19 tudi v današnjem času z zunanjim videzom predstavlja kvalitetno zidarsko in arhitekturno delo iz časa pred več kot 150 leti. Po končani obnovi se je lastnik odločil, da bo gostilniške prostore oddal v najem, tako, da bi stavba zopet služila nekdanjemu namenu — gostinski dejavnosti. Pričakujemo, da bo ta obnovljena stavba, ki krasi vhod v borovniško dolino z Vrhniške strani, pomenila vzpodbudo in bo dobila posnemovalce za obnovo hiš v starem vaškem jedru Borovnice. Idejne zasnove ureditve tega dela kraja so bile sprejete v tretjem mandatu občinskega sveta, natanko pred dvajsetimi leti.«

Za prijetno glasbeno spremljavo so poskrbela dekleta iz Tria Dolce – violinistki Alenka Ošaben in Eva Grmek ter čelistka Tjaša Tomažin. Druži jih ljubezen do glasbe in dobro prijateljstvo. Na prireditvi so za vsakega nagrajenca glasbo izbrale posebej in jim tako še polepšale ta slavnostni dan.

Rok Mihevc