Sprejem za občinske nagrajence in nagrajenke

Župan Občine Bled Janez Fajfar je danes sprejel letošnje občinske nagrajence in nagrajenke. Žal tudi letos slovesnosti zaradi epidemije ni bilo, zato nagrajenci in nagrajenke niso mogli dobiti pozornosti, ki si jo zaslužijo.

PREJEMNIKI OBČINSKIH PRIZNANJ OBČINE BLED ZA LETO 2021

I.                ZLATA PLAKETA OBČINE BLED:

BOŽA  TORKAR -  za izjemne dosežke v alpskem smučanju za veterane

Boža Torkar je članica Smučarskega kluba Bled že več kot 50 let. Njena smučarska kariera je polna uspehov, predvsem v kategoriji veterank.

S svojim nastopi na veteranskih smučarskih tekmovanjih je uspela zbrati odmevnejše rezultate, med drugim

• 2019 - osvojila veliki kristalni globus za zmago v skupnem seštevku svetovnega veteranskega pokala alpskega smučanja, Megew, Francija

• 2019 - prvo mesto v veleslalomu in drugo mesto v superveleslalomu, Megew, Francija

• 2008 - prvo mesto v veleslalomu in drugo mesto v superveleslalomu na Svetovnem veteranskem prvenstvu alpskih smučarjev v Reiteralmu v Avstriji

• 2013 in 2018 - osvojila mali kristalni globus za 3 mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala veteranov alpskega smučanja

• 2012, 2015 in 2017 - drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala veteranov alpskega smučanja

Je tudi članica Turističnega društva Bled in aktivno sodeluje pri promocijah in prireditvah na blejski promenadi, na pomoč Turističnemu društvu Bohinjska Bela ob Marjetinem sejmu.

JANJa VRHOVNIK - za dolgoletno prizadevno delovanje na folklornem področju v Ribnem ter ohranjanje in prenašanje ljudskega izročila na mlajše rodove   

Janja Vrhovnik je dolgoletna članica Kulturnega društva Rudija Jedretiča Ribno in vodja odrasle folklorne skupine, ki letos obeležuje že 40-letnico delovanja.

Janja Vrhovnik je čar odra in adrenalin reflektorske svetlobe izkusila že v otroških letih. Leta 1981, ko se v KD Ribno prične prebujati tudi folklorna dejavnost, se med prvimi udeleži tako imenovane »avdicije«,  oziroma uvodnega sestanka v prostorih omenjenega društva, organiziranega z željo po ustanovitvi odrasle folklorne skupine.

Žar in vnema mladih plesalcev pod strokovnim vodstvom Rada Mužana in Tončke Marolt, je skupino peljala z odra na oder, s tlakovanih promenad na zloščena hotelska plesišča, pred taka in drugačna občinstva.  Ko se je skupina po nekaj letih delovanja razšla, tako ni trajalo dolgo, ko prav Janji, njen nemirni duh, zaznamovan s toliko lepimi spomini na čas v folklorni skupini, ni dal miru. Zato leta 1990 na novo zažene speči meh domače harmonike. V Zadružnem domu Ribno se znova zasliši ljudska pesem, se znova najdeta zloščen folklorni škorenj in star parket, se znova zasliši šelest folklornih ženskih kril in značilni glas harmonike.

Janja spraši kinetografijo plesov Tončke Marolt in smelo zaplešejo v novo sezono. Slabih petdeset, večji del turističnih nastopov, izpeljanih v nekaj mesecih, je bil za novo skupino lep izziv. 

Otroška folklorna skupina je v začetku osemdesetih, še pred ustanovitvijo odrasle folklorne skupine, v KD Ribno že delovala.  Po nekaj letnem premoru, jeseni 1995 jo Janja Vrhovnik znova ustanovi.  Na vse konce KD v Ribnem je zanetila ljubezen do ljudskega izročila in je še kako živela, ves ta čas, tako med najmlajšimi kot med odraslimi naprej. Ko se že zdi, da bo odrasli folklorni skupini zmanjkalo moči, se leta 2012 ob pomoči Janje Vrhovnik, znova pobere.

Skupina deluje še danes in že dolgo niso bili tako povezani, kot prav  v tem času. In zdi se, da se vsakokrat vrne močnejša.

Poleg vodenja folklorne skupine,  je Janja Vrhovnik od leta 2014 tudi članica  upravnega odbora KD Ribno, kjer aktivno sodeluje pri vseh dogodkih, v organizaciji društva.

Že vrsto let pa je tudi članica PGD Selo, kjer je prav tako vedno pripravljena pomagati. Dokazila za obrazložitev so v arhivu društva.

HANA PREMRL - za uspešno vodenje in razvoj Medgeneracijskega centra Bled, številnih programov in projektov, namenjenih sodelovanju in povezovanju različnih generacij, izboljšanju kvalitete življenja občanov  in s tem  razvoja in ugleda Občine Bled 

Hana Premrl je odraščala v Ljubljani, med študijem se je preselila na Bled, kjer je osemnajst let živela s svojo družino. Danes živi v Ljubljani, a njeno srce in služba sta ostali na Bledu. Najbolje jo opisuje beseda povezovanje. Leta 2015 je nastal Medgeneracijski center Bled. Ker je bilo nujno potrebno urediti status centra, se je povezala z Ljudsko univerzo Radovljica, kjer je sedaj redno zaposlena in pod okriljem katere od leta 2016 deluje enota Medgeneracijskega centra Bled. Pri uresničitvi njene želje po centru, kjer se združujejo vse generacije, se je obrnila na veliko društev ter zavodov, ki delujejo na Bledu. Najprej se je povezala z Društvom upokojencev Bled, nato s šolo, vrtcem, knjižnico Blaža Kumerdeja, društvom upokojencev Zasip, Zdravstvenim domom Bled in številnimi drugimi. Ljudi je začela vabiti s sloganom »namesto na kavo za 1 eur, pridi na vadbo ali pa na tečaj tujega jezika«. Leta 2016 se je pričelo sodelovanje v projektu otroške slikarske šole Kaertnerkindermahlschule, kjer je povezala OŠ Bled in upokojenke Medgeneracijskega centra Bled. Od leta 2017 vsako jesen sodeluje z združenjem Europa Donna, v okviru projekta Rožnati oktober, ko v pletenine oblečejo nekaj dreves na blejski promenadi. Organizirajo hojo za upanje, ki se je udeležijo tudi učenci osnovne šole Bled. Zadnja štiri leta je koordinirala aktivnosti v projektu VGC – Večgeneracijski center Gorenjske, za katerega so bila pridobljena evropska sredstva preko Ljudske univerze Radovljica in občin Radovljica in Bled. Koordinirala je projekt LAS, v okviru katerega so prav tako potekale medgeneracijske aktivnosti in so bila zanj pridobljena evropska sredstva. V okviru projekta Erasmus+ Strateška partnerstva z naslovom ExPrOM – Exchange of practice outreach and motivation for the empowerment and social inclusion of adults, v katerem Ljudska univerza Radovljica sodeluje z Irsko, Češko, Španijo ter Finsko, se je udeležila mobilnosti v Huecsi v Španiji in si tako nabirala tudi mednarodne izkušnje pri delu z odraslimi. Aktivno je sodelovala tudi pri obisku partnerjev v Sloveniji, kjer so bili seznanjeni s tukajšnjim delom z odraslimi. Med drugim so obiskali tudi MC Bled. Projekt je bil sofinanciran iz EU sredstev. So-organizirala je dve dobrodelni tekmi za pomoč družinama, ki so jima ognjeni zublji uničili dom.  Leta 2018 je pripeljala na Bled Šolo zdravja, leto kasneje tudi na Bohinjsko Belo. Leta 2020 je za akcijo »Rožnati oktober«, organizirala še akcijo »Movember«, ki je bila namenjena osveščanju o bolezni moških in preventivnemu delovanju na tem področju.

V času epidemije je so-organizirala Akcijo Covidu smo Kos, v okviru katere so poskrbeli za zaposlene v bolnišnicah Jesenice in Golnik, ter v ZD Bled in Radovljica… in še bi lahko naštevali.

II.             ČASTNI ZNAK RAJSKA PTICA:

ANA MARIJA KOVAČ -  za dolgoletno  vsestransko delovanje na kulturnem področju, ohranjanju krajinske dediščine v občini Bled ter organizacijo Predšmarnega večera na Mlinem”, tradicionalnega literarnega dogodka

Ana Marija Kovač je odraščala na Mlinem. Nekaj časa je preživela tu, kasneje pa se je šolala v tujini. Zanimanje za zgodovino, umetnost in umetniško oblikovanje ter zavedanje o pomembnosti varovanja okolja je zaznamovalo njeno življenje. Danes živi na Bledu in za Bled.

Udeležila se je usposabljanja za voditeljico bralnih krožkov pri Andragoškem centru v Ljubljani. Njena mentorica je bila dr. Manca Košir. Ana Marija je ustanovila bralni krožek Berem, bereš, berimo skupaj in začela s prvimi srečanji v novi blejski knjižnici po letu 2000. Med udeleženci njenega krožka je bil tudi Branko Slanovic, ki je iz pozabe obudil Blejca Blaža Kumerdeja.

Leta 2003 je pripravila  prvi  Predšmarni večer na Mlinem in branje na pletnah. Organizirala je že osemnajst zaporednih večerov na Mlinem. Branje leposlovja blejskih avtorjev in tistih, ki opisujejo Bled, je za vse domačine zanimiv in poučen dogodek. Redno spremlja literarne zapise o Bledu in snuje že 19. Predšmarni večer v letu 2021. Včasih jo zagode vreme in mora večer prestaviti na ugodnejši dan.

Leta 2004 je sodelovala z Društvom za varstvo okolja Bled, kjer so z referendumom skupno z domačini obranili Brje pred potopitvijo.

Bila je članica občinskega sveta Občine Bled v letih 2002 - 2006. Zavzela se je za daljši odpiralni čas blejske knjižnice.

Ana Marija Kovač je članica Zgodovinskega društva Bled 1004.  Leta 2013 je organizirala izid knjige Vas Mlino, ki jo je v zgodbah in slikah opisal Franc Žerovc Ukan.

Njena velika želja je obnovitev fasadnega venca modrosti na stavbi Visoke šole za gostinstvo in turizem Bled (prej osnovna šola Bled). Načrt za stavbo je v Plečnikovi maniri izdelal arhitekt Danilo Fürst leta 1937.

Od leta 2016 prostovoljno sodeluje v Medgeneracijskem centru Bled kot spremljevalka otrok pri mednarodni slikarski šoli Kaertnerkindermalscule. V okviru študijskega krožka Ljudske univerze v Radovljici, v sodelovanju z akademsko slikarko Lučko Šparovec, je Ana Marija poskrbela, da so na 18. Predšmarnem večeru na slikarskih stojalih zaživele grafične podobe Bleda. S predano ljubeznijo do domačega kraja se zavzema za trajnostni turizem in ohranitev značaja Bleda. Njeno živo zanimanje za ohranitev vrednot  Bleda je vredno pohvale, zato jo predlagamo kot dobitnico Častnega znaka Rajske ptice.

III.           PRIZNANJA ŽUPANA OBČINE BLED:     

1.     FRANCI KINDLHOFER – ustanovitelj zgodovinskega društva Bled 1004, preko katerega je kot glavni pobudnik in utemeljitelj doprinesel, da je bil 10. april, ko se v briksenskih zgodovinskih dokumentih  leta 1004 prvič omenja Bled, določen za praznik občine Bled

Franci Kindlhofer je nekaj let pred tisočletnico Bleda prepoznal, da je 10. april najprimernejši datum za praznovanje občinskega praznika. Na ta datum se Bled kot Veldes prvič omenja v zgodovinskih dokumentih.

Kot občinski svetnik je na lastno pobudo preučeval povezave med Bledom in Briksnom in se z osebnim prizadevanjem zavzemal za navezavo tesnejših stikov med obema občinama. Organiziral je prvi avtobusni izlet v Briksen in sprejem v rotovžu v Briksnu.

Z namenom, da bi Blejcem približal pomembnost dokumenta, datiranega z 10. aprilom leta 1004, je ustanovil Zgodovinsko društvo Bled 1004. Pri tem sta mu pomagala Mirko Vovk in Janez Fajfar, ki je v Vili Bled odprl vrata za sestanke in prireditve društva.

Društvo je pričelo s praznovanjem 10. aprila, ko ta s strani občinskega sveta še ni bil potrjen kot občinski praznik. Bližajoča se 1000-letnica Bleda je pripomogla k sprejetju tega datuma za praznik in prvotni namen društva je bil s tern dosežen.

2.     SONJA ŠLIBAR – za velik prispevek pri vzpostavitvi in delovanju občinske uprave po nastanku občline Bled, kot samostojne lokalne skupnosti, ki jo je kot prva direktorica uspešno vodila ter njeno nadaljnje delovanje na različnih področjih dela občine

Sonja Šlibar je diplomirala na ekonomski fakulteti v Ljubljani in se kot štipendistka družbe Iskra Comerce tam tudi zaposlila.

Leta 1977 se je zaposlila na občini Radovljica na oddelku za gospodarstvo. Kmalu zatem je prevzela plansko analitski oddelek, v letu 1985 je prevzela funkcijo sekretarke skupščine občine Radovljica. V drugem mandatu je poleg te funkcije opravljala še funkcijo sekretarke izvršnega sveta občine Radovljica. Po volitvah leta 1994 se je v dogovoru med občino Radovljica in takratno izvoljenim županom Vinkom Golcem s 1.1.1995 zaposlila na občini Bled. S Svojim znanjem in izkušnjami je veliko pripomogla k vzpostavitvi in delovanju občinske uprave in bila imenovana za direktorico občinske uprave. Veliko dela in usklajevanj je bilo takrat potrebnih za uspešno izpeljavo delitvene bilance med občino Radovljica in novimi občinami Bled in Bohinj. V drugem mandatu, ko je funkcijo župana nastopil Boris Malej, sta se po enem letu mandata dogovorila, da namesto direktorice občinske uprave prične opravljati dela in naloge vodje oddelka za družbene in gospodarske dejavnosti. Te naloge je opravljala vse do leta 2009, ko se je upokojila.

3.     JAN CIGLENEČKI – za tridesetletno izjemno promocijo Slovenije, še posebej Bleda, v srednji Evropi

Jan Ciglenečki se je turizmu zapisal že kot študent germanistike. Še posebej ga je privlačila turistična promocija. Ko se je l. 1989  pojavila možnost za delo v bližnji Avstriji, jo je  z veseljem sprejel. Z vztrajnim delom, še posebej pa z neposrednim, prijateljskim odnosom, je vzpostavil odlične kontakte z najpomembnejšimi avstrijskimi organizatorji potovanj, turističnimi agencijami, njihovimi združenji in jim na sejmih, posebnih predstavitvah po Avstriji in tudi s študijskimi potovanji približal Slovenijo kot privlačno deželo. Nastalo je nešteto člankov, radijskih in televizijskih oddaj, katerih pozitivno sporočilo je odmevalo v vsem nemško govorečem svetu. V obdobju zadnjih trideset let se je tako letno število samo pri avstrijskih gostih povečalo kar za petkrat, iz 80.000 v letu 1990 na skoraj 400.000 v letu 2019. V dolgih letih neumornega in zelo uspešnega  delovanja v Avstriji je storil vse kar je lahko in še mnogo več tudi za promocijo Bleda in Julijskih Alp. Avstrijci so tako spoznali tudi slovenski gorski svet.

V dolgih letih dunajskega delovanja Janu Ciglenečkemu za promocijo Slovenije ni bilo žal ne dneva ne noči. Z optimizmom, vedno dobre volje, je osvojil srca do takrat do vsega slovenskega precej zadržanih Avstrijcev. Postal je z odskokom najbolj priljubljeni turistični predstavnik katere koli države na avstrijskem trgu, zato so ga izvolili za prvega med enakimi. Našel je tudi čas za pomoč marsikateremu, na Dunaju novemu kolegu, za kar mu bodo večno hvaležni, kot smo mu še posebej lahko tudi mi. Takega, ne le turističnega predstavnika Slovenije, še dolgo ne bo. 

4.     MEDOBČINSKO DRUŠTVO DELOVNIH INVALIDOV RADOVLJICA – ob 50 – letnici vsestranskega humanitarnega delovanja

Pol stoletja je dolga doba, tako za človeka kot za društvo. Vsakokrat, ko razmišljam o ljudeh, ki tako ali drugače svoje proste ure namenjajo filantropskim dejavnostim, čutim do njih globoko spoštovanje. Enake možnosti za vse so temelj vsake razvite in demokratične družbe, saj je na koncu vendarle svet tak, kot ga delamo mi sami, je ogledalo naših dejanj, prepričanj in razmišljanj.

Civilna družba je v vsaki razviti, svobodni in demokratični družbi tisti del ureditve, ki z enim očesom pazi na ljudi, ki bi zlahka postali žrtev različnih diskriminacij, z drugim pa opreza za potezami države, ki s svojo zakonodajo in odnosom do ljudi mora vse vrste diskriminacij preprečiti.

Enakopravne možnosti in odgovornosti hendikepiranih ljudi na vseh področjih družbenega življenja so pogoj, da tudi ostali živimo v družbi, ki je prijazna in odprta do vseh. Pravice hendikepiranih so, tako kot pravice vseh ostalih manjšin, človekove pravice. To mora biti jasno vsem, predvsem pa odločevalcem na ravni države in tudi na ravni lokalne skupnosti.

Prostovoljno delo je obogatitev naše družbe in to v vseh smereh – bogati življenje tistih, ki pomoč potrebujejo, bogati tistega, ki pomoč daje.

Vsem prostovoljcem in prostovoljkam iskreno čestitam in se jim zahvaljujem za njihovo predano delo ter neprecenljiv doprinos h kvaliteti življenja v naši občini. Hvala vam!

5.     JOŽE VETERNIK – dolgoletni direktor zavoda Osnovno zdravstvo Gorenjske,  za strokovno podporo in kooperativno sodelovanje z vsemi subjekti na področju zdravstva gorenjske regije ter posluh za potrebe in odločitve Zdravstvenega doma Bled

Njegova prva zaposlitev je bila v Službi družbenega knjigovodstva, krajše SDK. V Osnovnem zdravstvu Gorenjske se je zaposlil s 1. majem 1991. Pred tem je bil od leta 1984 vodja finančno računovodske službe Gorenjskega zdravstvenega centra. Delovno mesto pomočnika direktorja v Osnovnem zdravstvu Gorenjske je opravljal do februarja 1993, ko je bil zaradi  daljše bolezni direktorja imenovan na delovno mesto vršilca dolžnosti direktorja zavoda, leta 1994 pa ga je svet zavoda s soglasjem vseh občin, soustanoviteljic OZG,  imenoval za direktorja zavoda Osnovno zdravstvo Gorenjske.

Sodeloval je na skupnih sestankih županov gorenjske regije in nudil politično podporo zdravstvu naše regije.

Kot direktor OZG je pri odločitvah in potrebah blejskega zdravstvenega doma vse obdobje stal ob strani direktorju ZD Bled, mag. Leopoldu Zoniku.

Aktivno je bil in je še vključen v številne organe Združenja zdravstvenih zavodov, kjer je trenutno član Upravnega odbora in predsednik Komisije zdravstvenih domov.  V svojem prostem času se veliko ukvarja z rekreativno športno dejavnostjo (smučanje, kolesarjenje, hoja v hribe), zbira stare razglednice od časa nastanka prvih do konca II. svetovne vojne. Specializiral se je na zbirko Kranja in Kamnika, najstarejša razglednica v njegovi zbirki je bila izdana leta 1889.

Že 22 let je aktiven član Lions kluba Kranj, saj rad pomaga ljudem v stiski.