Prav s tem namenom se pripravlja kar nekaj idejnih zasnov dogodkov, s katerimi se bo življenje in delo Arnolda Riklija dostojno predstavili tudi v širšem evropskem prostoru.
Medtem ko je v preteklosti dokumentiranje v muzejih potekalo analogno, so se z razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij in dokumentacijskih programov začeli procesi digitalizacije kulturne dediščine. Številne lokalne turistične organizacije so se v svoji zavezanosti k glavnim vrednotam, kot so predvsem zeleni trajnostni razvoj, valorizacija naravne in kulturne dediščine, usmerile tudi k strmenju k digitalni transformaciji v dobrobit turističnih destinacij. Močne spodbude na tem področju zagotavljajo tudi različne evropske in nacionalne smernice.
Tako je bilo v okviru razpisa Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za vodilne destinacije 2020-2021 potrjenih tudi 31 projektov s ciljem, da se pri vsakem digitizira vsaj tri elemente nepremične kulturne dediščine in iz tega razvije nov turistični produkt v rangu »pet zvezdničnega doživetja« t.i. Slovenia Unique Experience. Pomembnost javnega razpisa se kaže tudi v izredno visokem zastavljenem cilju, saj naj bi »Slovenija postala vodilna država v Evropi, ki bo s sistematičnim digitalnim inoviranjem kulturne dediščine ustvarila unikatna turistična doživetja.« Sam projekt »Digitalnega inoviranja kulturne dediščine MGRT se je uvrstil med finaliste prestižne nagrade ECTN Awards 2021 v kategoriji »Digitalizacija trajnostnega kulturnega turizma v smeri razvoja pametnih destinacij. Podelitev nagrad je bila 22. oktobra v Atenah, v sklopu 14. Evropske konference o kulturnem turizmu na tematiko: »Obnova evropskega turizma skozi kulturo, dediščino in ustvarjalnost«, kjer je bil projekt uvrščen na drugo mesto. Prvo mesto je bilo v ostri mednarodni konkurenci presenetljivo podeljeno mariborski obnovi in digitalizaciji stare vinske hiše.
Prav vsi 3D modeli kulturne dediščine bodo v letu 2021 v Sloveniji umeščeni na nacionalni spletni portal za digitalizirano kulturno dediščino, ki ga bo skupaj z zunanjim izvajalcem izdelalo ministrstvo, posledično pa bodo dostopni tako turistom kot strokovni turistični javnosti, kreativnim industrijam, vključeni bodo v mednarodne portale kulturne dediščine in predani v nacionalne arhive, kar odraža veliko pomembnost zastavljenega projekta mobilne aplikacije ARikli.
16. septembra je bila v okviru Turističnega posveta: »Slovenski turizem po soočenju s pandemijo covid -19« na 53. MOS -u v Celju predstavljena celotna zasnova projekta in tudi nekateri digitalizirani primeri dobre prakse, kjer smo lahko na enem od osmih prikazov videli tudi digitizirano podobo Riklijevega spomenika na Straži.
Kot so lahko nekateri obiskovalci ob jezeru opazili, se je sredi septembra na Blejski promenadi zaključila razstava, kjer se je poleg kronološkega pregleda najvažnejših dogodkov iz Riklijevega življenja, predstavil tudi drzen projekt Turizma Bled, da v okviru odobrenega Javnega razpisa digitalizacije kulturne dediščine digitizira najvažnejše enote povezane z Arnoldom Riklijem in pripravi aplikacijo ARikli, ki bo kmalu dosegljiva tudi na spletni strani www.bled.si.
Projekt Turizma Bled DIGIRIKLI BLED predstavlja “začetek sistematičnega pristopa k razvoju in oblikovanju novih unikatnih doživetij z digitalnim inoviranjem kulturne dediščine. Glavni cilj je v razvijanju celovitega produktnega koncepta dediščine Arnolda Riklija, ki bo predstavljal podlago za razvoj edinstvenih, zelenih, butičnih doživetij, prilagojenih željam in interesom glavnih ciljnih skupin gostov …”. Tako bodo v moderni aplikaciji ARikli pred nami ponovno oživeli nekateri Riklijevi zdraviliški objekti ter nekdanje poti do svetlobno zračnih parkov (Riklijev vrh, Greben za Pasjim hrbtom - Arnoldove višave, Ženski hrib Hom ..). Vzorec Riklijevih vegetarijanskih receptov pa nas bo seznanil z jedmi, ki so se nekdaj stregle v njegovem znamenitem zdravilišču.
Zaradi narodne in zgodovinske pomembnosti je bila sedanja »Riklijeva podrtija« leta 1991 proglašena za kulturni spomenik. Sedaj se tako kot nekdaj njen lastnik kljubovalno upira zobu časa, a žalostno in nezadržno propada … Virtualni prikaz Riklijevega Zdraviliškega salona v mobilni aplikaciji ARikli bo za vse uporabnike in zanamce ohranil originalno podobo tega nekdaj tako imenitnega objekta.
Z uradno razglasitvijo vključitve kolonije zračnih ut ob jezeru v atmosfersko zdravljenje leta 1873, se je Riklijevim pacientom predstavila komfortna verzija nenavadne namestitve z vsem funkcionalnim razkošjem tistega časa. Od skupno 44 ut v dveh kolonijah, se na žalost do danes ni ohranila nobena.
Mobilna aplikacija ARikli nas bo v virtualnem 3D pogledu vrnila v preteklost ter nam nazorno pričarala edinstveni primerek nekdanje Riklijeve zračne ute pod farno cerkvijo.
S postavitvijo obeležja na leseni vremenski hišici v Zdraviliškem parku, se je v imenu večine Blejcev, Rikliju le priznala pionirska vloga pri razvoju organiziranega turizma na Bledu. Mobilna aplikacija ARikli nas bo virtualno varno popeljala do tega pomembnega spomenika.
Riklijev spomenik na Straži je bil leta 2001 obnovljen pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine in ga lahko sedaj v vsem sijaju že skoraj dve desetletji zopet občudujejo številni domači in tuji pohodniki.
V mobilni aplikaciji ARikli nam bo ta pomemben spomenik nedvomno zasijal še v svetlejši luči.
Na nekdaj svetovno znano 'stezo Riklijeve čudežne ozdravitve' na Straži danes spominja le še razbita spominska plošča, z vklesano letnico 1884 ter v gotici vklesana črka R sredi zavitega kroga, ki simbolno upodablja Riklijevo pot oz. »postajo svetlobno zračnih kopeli 'Riklikulm', namenjeno uporabi šibkejšim gospodom.« Tako nas bo nova mobilna aplikacija ARikli sedaj varno vodila po slikoviti Straži in nekdanjih Riklijevih bosonogih stopinjah
Tudi na grebenu za Pasjim hrbtom nad Poljšico pri Gorjah, na kraju, ki bi ga morali brez dvoma slaviti kot ustanovni kraj atmosferike, nas mobilna aplikacija ARikli po nekdanji Riklijevi stezi zopet popelje do nekdaj tako priljubljenega in znamenitega »svetlobno zračnega parka za krepkejše gospode«.
Še posebno nas bo razveselilo nekaj originalnih receptov iz vegetarijanske kuharice z recepti jedi, pripravljenih prav za vsak dan v letu, ki jo je Rikli spisal leta 1872 v Trstu.
Kako se nam bo v »posebnem turističnem doživetju« predstavil sam naravni zdravilec Arnold Rikli pa v Turizmu Bled še vedno skrbno čuvajo kot posebno skrivnost.
Vojko Zavodnik
