Začelo se je 8. marca 1998, ko nas je takratni župnik Matej Kobal povabil na prvo srečanje Župnijske karitas na Otlici. Med nas je prišla tudi gospa Jožica Ličen in nas navduševala za dobrodelnost. Opogumilo se nas je trinajst in postali smo župnijski sodelavci karitas.
V teh dvajsetih letih smo največ skrbi posvečali bolnim, invalidnim, ostarelim in ovdovelim iz naše župnije. Pozabili nismo niti na tiste, ki so zaradi bolezni ali starosti morali zapustiti svoj dom in postati varovanci domov za ostarele. Več let zapored smo jih tako vabili in vozili na srečanja v domačo župnijo. Po potrebi smo organizirali akcije zbiranja oblačil, obutve, odej, higienskih pripomočkov in krompirja. V sodelovanju s Slovensko in Dekanijsko karitas smo s paketi hrane in boni za nakup šolskih potrebščin pomagali številnim družinam v župniji, omogočili smo počitnice za otroke in njihove družine, pomagali ob izgubi službe, izrednih nesrečah, boleznih ali izgubi najbližjih. Ustanovili smo medgeneracijsko skupino Skrinjica.
Z likovno kolonijo Umetniki za karitas, ki se odvija pri nas, na Sinjem vrhu, smo postali prepoznavni v svetu. Letos bo potekala že 24. po vrsti in 2583 likovnim delom se bodo pridružila nova.
Za dvajset bogatih let smo se Bogu in dobrim ljudem zahvalili pri maši v nedeljo, 11. marca letos, v župnijski cerkvi na Otlici. Sveto mašo je daroval naš župnik Lojze Šinkovec. Medse smo ponovno povabili gospo Jožico Ličen, zdaj ravnateljico Škofijske karitas, ki nas je v nagovoru spodbudila, naj dobroto širimo še naprej, naj mladi še naprej razveseljujejo in pomagajo ostarelim, naj se umetnost druži z dobrodelnostjo, in nam zaželela podpore naših župnijskih zavetnikov angelov varuhov.

Dotaknila se nas je aktualizacija prilike o usmiljenem Samarijanu, ki so jo pod mentorstvom naše voditeljice Ivice Vidmar zaigrali letošnji birmanci. Opaziti stisko bližnjega in mu ponuditi nesebično pomoč je za kristjana vedno izziv. Po maši nas je v župnišču članica, Tončka Čibej, pogrela s svojim čajem in tudi potica ni manjkala. Pogrešali pa smo nekatere bivše in žal tudi pokojne sodelavce.
Naj Bog blagoslavlja, angeli varuhi pa naj nas varujejo, naj bo stisk vedno manj, dobrote pa vedno več.     Helena Vidmar