"Otrok, rojen v revni in preprosti družini, si si s prvim privarčevanim denarjem kupil latinsko slovnico. Vsega po malem si znal: v roke si prijel harmoniko, zaigral na klavir, kitaro, orglice, znal si latinsko, angleško, italijansko, francosko, bil si dolgoletni zborovodja, učitelj angleščine in italijanščine, delal si v knjižnici, bil referent za šolstvo, oboževal si tujce in tujino. Tako si spletal prijateljstva. Čisto po svoje. To je bilo tvoje premoženje, tvoja dota: ceniti znanje, življenje, druženje, poznanstva, rože, naravo, za to si živel." (citat iz nagovora vnukinje Nine Trebovc)

Naš večer je bil že v polni pripravi, ko se je gospod Stanko Benko poslovil od tega sveta. Tako bi letošnji večer lahko ostal prazen. In ker verjamemo, da sta življenje in smrt prepletena, nam vsem neizbežno dana, smo smrt povezali z življenjem.

Zato smo se odločili, da v spomin na letošnjega gosta, ki to ni utegnil biti, v počastitev kulture in umetnosti ob kulturnem prazniku, ob bližnjem dnevu šole počastimo veselje do življenja in se mu poklonimo z lepo besedo, govorjeno, brano in peto.

Po uvodnem delu programa, ko smo lahko poslušali moški pevski zbor Vinograd, ki mu je nekaj let dirigiral tudi Stanko Benko, in nagovor ravnateljice Mirjam Kalin, ki je spregovorila o pomenu kulture, smo nadaljevali z recitalom. Recital smo pripravili učiteljice in učitelji matične šole. Brali, recitirali, peli smo pesmi in prozne odlomke iz slovenske literarne zakladnice: Trubar, Prešeren, Vodnik, Cankar, Levstik, Župančič, Pavček, Kosovel, Štefan, Mežek. Učiteljice in učitelji smo z veseljem in poklonom do vseh, ki so ustvarjali slovensko kulturo, izvedli večer lepe besede. Ta se je prepletala od govorjene do pete in spletla kito cvetja čudovitih slovenskih besed.

Po recitalu je sledilo prijetno družabno srečanje, ki je naš večer dopolnilo še s sproščenim pogovorom in zdravico.

Irma Krečič Slejko

foto: Peter Valič