Za pohode v sredogorje sta najbolj primerna meseca februar in marec. Letošnji datum je sovpadel s pustno nedeljo in je bil vremensko ugoden, le prava zima je manjkala. Pohoda se je udeležila skupina okrog 40 pohodnikov. Za pot smo si letos izbrali smer preko Dovca, zaradi razmočene običajne direktne steze skozi borov gozd.

Z vključenima dvema postankoma smo se povzpeli na sam vrh do antene in kamnitega križa. Po fotografski točki smo si privoščili razgled v smeri proti morju, kjer je oko lahko videlo skrajne robove Istre in Gradež. Po travniku, polnem zvončkov, smo se spustili na Hieronimovo domačijo na zaslužen počitek. Pred kosilom smo imeli še nedeljsko sveto mašo, ki jo je daroval šturski župnik Zoran Zornik.

Sledilo je okrepčilo, za katerega sta se potrudila Milan in Marko, ter veselo druženje ob ognjišču. Jože in Andreja nista pozabila na evidenco s pečati v knjižice. Pred slovesom smo  se postavili še pred vhod za fotografijo. Približno polovica pohodnikov je imela 'kupljeno samo enosmerno karto', ostali pa so se odpravili tudi v dolino peš. V Domu krajanov v Žapužah so pohodnike pričakali pustni krofi, ki jih je 'častilo' društvo DEŠK. V upanju, da se bo drugo leto, ko bo že trideseti pohod, udeležilo večje število krajanov, smo se podali domov.

Aleš Brecelj