Do železniške postaje Nova Gorica z avtobusom, nato na vlak. Občutek je bil tak, kot takrat v šolskih dneh, ko smo šli na končni izlet na Bled ali v Bohinj. Po dolini Soče in Baški grapi, z lepimi razgledi, v sproščenem vzdušju in klepetu, je vlak zapeljal skozi predor na gorenjsko stran, na končno postajo Bohinjska Bistrica. Najprej smo si ogledali cerkev Sv. Nikolaja, nato z avtobusom do Ribčevega laza, kjer smo si ogledali še cerkev Janeza Kersnika, zavetnika furmanov, nato pa smo se vkrcali na ladjico, ki nas je popeljala po jezeru do Ukanca. Po številnih stopnicah smo se vzpeli do mogočnega slapa Savice, kjer smo občudovali lepote narave, vsi zadovoljni, da smo zmogli do cilja. Ob vznožju nas je čakal avtobus in odpeljali smo se na kosilo K´ Tripiču.
Hitro je minil dan. Vlak nas je odpeljal do Nove Gorice in z avtobusom do doma. Še bomo šli, če bodo le dovoljevala korona pravila.
Vsi, morda starejši še bolj, pogrešamo druženja, nova doživetja, razvedrilo. Ko gremo na izlet ali letovanje, se sprostimo in vse težave, ki jih imamo, izpuhtijo.
Rožica Kovač, Društvo upokojencev Ajdovščina