Pametni telefoni so zelo spremenili naš vsakdanjik. Še posebej ga lahko na bolje spremenijo starejšim, če ga znajo uporabiti za kaj več kot osnovno telefoniranje. Tako smo skupaj z Društvom MOST – UTŽO/ Univerzo za tretje življenjsko obdobje Ajdovščina v več skupinah izvedli program Uporaba pametnih telefonov za starejše.  Vključili smo tudi Društvo upokojencev Vipava. Zbralo se je več kot 50 oseb, od Ajdovščine, Vipave in iz različnih vasi, starosti od 50 do 75 let. Še posebej načrtno smo pritegnili začetnike. 

Gospa Irena Vidmar iz Društva MOST nas je še posebej opozorila na specifične potrebe starejših pri učenju. Predavateljica Mihaela Bregantič Semenič je zato med drugim poudarila, kako premagati morebitne predsodke do sodobnih orodij, katere so prednosti uporabe pametnih telefonov za starejše in kako sploh izbrati ustrezen telefon. 

Na začetni stopnji so se udeleženci srečali s čistimi osnovami - zagon in izklop, zaklepanje telefona, delo z občutljivim zaslonom, vnos stikov, klicanje, SMS, ter osnovne nastavitve telefona (melodije zvonjenja, obvestila, budilka, koledar..). Nastavitve brezžičnih povezav in omrežij. V nadaljevanju pa so izvedeli več o zaklepanju zaslona mobilne naprave, uporabi orodij in pripomočkov, uporabi fotoaparata, prenosu slik s telefona na računalnik, deljenju fotografij direktno iz pametnega telefona. Sledile so nastavitve brezžičnih povezav in omrežij (Mobilni podatki, Wi-Fi omrežje) in nameščanje ter brisanje aplikacij, uporaba osnovnih aplikacij (Internet, Elektronska pošta, Zemljevid … Izbrane aplikacije: Viber, WhatsApp, Messenger, Facebook, Instagram). Prepričani smo, da so tako udeleženci 'močnejši' za laže in hitrejše reševanje potreb vsakdanjega življenja, s pomočjo sodobne IKT tehnologije.

V našem okolju je vedno več tudi tujcev, priseljencev iz različnih držav. Za uspešno življenje in sobivanje je seveda izjemno pomembno njihovo znanje in uporaba slovenskega jezika ter kako jih sprejmemo. V program Temeljna pismenost smo vključili dekleta in mamice, ki se želijo naučiti slovenščine, da bodo lahko samostojne pri iskanju različnih informacij, pri obisku zdravnika ali drugih ustanov in bodo postopno laže pomagale otrokom pri šolskih ter drugih obveznostih. Od prvih besed do stavkov jih je vodila predavateljica Irena Šinkovec. 

Pravijo, da marsikaj razumejo, najtežje pa je storiti korak, da v slovenščini samozavestno spregovoriš. Po programu smo jim dodatno omogočili srečanje z gospo Bojano Stopar na Osnovni šoli Šturje. Ob skupni kavi je odgovorila na vprašanja, ki so jih udeleženke same pripravile v slovenščini. Povedala nam je, kakšno pomoč za hitrejše osvajanje jezika nudijo otrokom, ko se vpišejo v šolo in kaj opažajo pri delu z njimi ter s starši. Ogledali smo si tudi šolsko knjižnico, kjer nam je nekaj nasvetov o učenju slovenščine dala še Ksenija Černigoj. 

V pogovoru smo ugotovili, da se priseljene družine ne družijo s slovenskimi in tako ne uporabljajo slovenščine.  Prav zato bomo njihovo socialno mrežo širili v sredo, 29. januarja od 8.00 do 11.00. 

Izvedli bomo druženje z udeleženci programa Aktivno druženje vasi, z nezahtevnim skupnim pohodom, na katerem bo priložnost za nove stike in pogovor. Zaključili ga bomo v prostorih VGC Goriške, ob toplem čaju, kavi in spoznavanju kultur skozi različne predmete, fotografije, branje. Vabimo vse posameznike ali družine, ki bi se nam na dogodku želele pridružiti, da se čimprej prijavite in po svojih močeh srečanje še polepšate. 

Tudi v bodoče želimo stkati čim več možnosti za povezovanje in učenje. Če bi se kot prostovoljci s priseljenci ali njihovimi otroki lahko občasno pogovarjali, prebirali slovenske knjige in si dopisovali v okviru aktivnosti 'ŽIVIM V SLOVENIJI', nas za več informacij prosimo kontaktirajte na 041 437 785, (05) 366 47 50, info@lu-ajdovscina.si. Dobrodošli so tudi drugi predlogi in vaše pobude.

*Projekt VGC Goriške sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad.

Helena Furlan

VGC Goriške na Ljudski univerzi Ajdovščina