Logo MojaObčina.si
DANES
27°C
6°C
JUTRI
27°C
10°C
Oceni objavo

Lokostrelec Rok Bizjak na dobri poti za Brazilijo

Marsikdaj in marsikoga slišimo, da mladim življenje nikoli ni teklo s tako hitrostjo kot dandanašnji. To je verjetno res. Res pa je tudi, da živijo mladi, tako kot tudi odrasli, zelo različno – nekomu ure bežijo zaradi sedenja za računalnikom, spet drugim, ker jim poleg šolskih, študijskih ali delovnih obveznosti dan zapolnjuje intenzivno ukvarjanje z znanostjo, dobrodelnostjo, s športom ali podobnim. Eden takih je tudi dijak 4. letnika Škofijske gimnazije Vipava, član slovenske lokostrelske reprezentance, Rok Bizjak. Za svoje izjemne uspehe v lokostrelstvu je bil izbran za najboljšega športnika občine Postojna za leto 2014.
Rok, najprej čestitke ob prejetem priznanju – izbran si bil namreč za najboljšega športnika občine Postojna za leto 2014. Kaj mlademu, perspektivnemu športniku pomeni tovrstno priznanje?

Iskreno povedano, priznanja nisem pričakoval. Prav gotovo sem eden mlajših prejemnikov tega priznanja. V letu 2014 sem prvič nastopal v kategoriji mladincev, zato sem pričakoval bolj uvajalno leto, a sem vseeno pokazal veliko in sem priznanja zelo vesel.

Si torej obetaven mlad lokostrelec. Kako je bilo s tvojimi začetki v tej športni panogi?

S športom se ukvarjam že od nekdaj. Najprej sem se ukvarjal s smučanjem, a sem po poškodbi prenehal. Z lokostrelstvom sem se srečal leta 2009, ker se je z njim ukvarjal mlajši brat. Na začetku sem si opremo izposodil pri lokalnem klubu.

Mladi v tvojih letih težko postavijo šport na prvo mesto, saj večina obiskuje osnovne ali srednje šole ali fakultete. Kako tebi kot dijaku Škofijske gimnazije Vipava uspeva združevati oboje?

Sprva je bilo zelo težko. Praktično ves prosti čas posvetim treningom in tekmam. Vsak konec tedna me čaka katero od kontrolnih tekmovanj, na podlagi katerih sem uvrščen v reprezentanco. Večkrat tedensko se vozim na treninge v Ljubljano. Mnogo pomoči dobim od sošolcev, ki mi pomagajo z zapiski, za kar sem jim zelo hvaležen. V odnosu s šolo pa je treba vzpostaviti obojestransko zaupanje. V četrtem letniku sem, glede na predvidene odsotnosti, s šolo podpisal učno pogodbo.

Kako pa poteka tvoj navaden dan?

V šolo odhajam z avtobusom, zato moram vstati že ob šestih. Po končanem pouku nimam časa za posedanje »pri Marjanci«, ker se mi mudi na trening. Domov pridem okrog pol štirih, pojem kosilo in grem na trening. Zvečer se pozno vračam iz Ljubljane, a dan se še ne zaključi. Na vrsto prideta domača naloga in učenje za naslednji dan.

O pozitivnih vidikih ukvarjanja s športom na mlade je bilo že veliko povedanega in napisanega. Katere pozitivne strani bi izpostavil glede na svoje izkušnje?

Izpostavil bi predvsem delovne navade, delovanje v sistemu, pridobivanje vztrajnosti in socializacijo. Šport te utrdi, tako fizično kot psihično. Moraš se spopasti tako z uspehi kot z neuspehi. Športniki tudi vidimo precej sveta in spoznamo različne ljudi in navade.

Se kljub temu kdaj zgodi, da je (vsaj glede na to, kako zelo zasedene dneve imaš) vsega preveč in se vprašaš, ali je tolikšno odrekanje sploh smiselno?

Da, to se zgodi ob koncih tedna, ko moja generacija uživa na zabavah, jaz pa moram zgodaj spat, ker me naslednji dan čakata potovanje in tekma. Tudi ponedeljki so naporni. Po napornih dveh dneh ne pridem v šolo spočit in naspan, a vseeno moram opraviti vse šolske obveznosti.

Lokostrelstvo gotovo ne sodi med športe, za katere bi se mladi množično odločali. V našem okolju imajo to možnost npr. v  Budanjah.  Kje ti sam vidiš možnosti za  popularizacijo te športne panoge?

Lokostrelstvo predvsem ni dovolj promovirano. Slovenski lokostrelci dosegamo vrhunske rezultate. Šport sam ni tako poln akcije, kot na primer košarka. Tekmovanje po navadi traja cel dan, njegov najpomembnejši del pa pride šele na koncu, kjer se odloča o končnih uvrstitvah. Poteka v vseh vremenskih razmerah, razen snegu, zato mora biti tekmovalec fizično pripravljen vzdržati temperature od 5 do 40 °C. Problem je, ker gledalci ne morejo slediti vsem strelcem in zadetkom hkrati. Ta problem je na tekmovanjih rešen tako, da so finalni dvoboji predvajani na velikih zaslonih. Možnost za popularizacijo vidim v ekshibicijskih tekmovanjih v središčih mest, ker je to eden redkih športov, pri katerih je to mogoče. To sem v tujini že doživel. Tuje lokostrelske organizacije nabirajo svoj podmladek že v šolah.

Če bi kdo od mladih kolebal med različnimi športnimi možnostmi, s čim bi ga prepričal, da je vredno trenirati ravno lokostrelstvo?

Lokostrelstvo je šport, ki ga je možno trenirati v vseh življenjskih obdobjih. Starostnih omejitev praktično ni. Z njim se lahko ukvarjaš tako ljubiteljsko kot tekmovalno, saj rekreativna oprema ni tako velik finančni zalogaj. Omogoča razvoj mladostnikove osebnosti, bolj kot katerikoli drug šport. Prepričan sem, da poveča posameznikovo sposobnost koncentracije in samokontrole.

Že prej si omenil, da so pomemben del tvojega športnega življenja tudi tekmovanja. Povej nam, kateri so do sedaj tvoji največji uspehi in kaj te v tekmovalnem smislu čaka v letu 2015?

Najbolj sem ponosen na tako hiter preboj v člansko reprezentanco. Od tu naprej sem posegal po visokih mestih na vseh tekmovanjih. Ekipno tretje mesto na Grand prixu v Sofiji, ekipno peto mesto na evropskem prvenstvu in s tem zagotovljen nastop na evropskih igrah v Bakuju junija letos. V mladinski konkurenci pa bi izpostavil četrto mesto v evropskem pokalu in uvrstitve na stopničke v srednjeevropskem pokalu že tri leta zapored. Izpostavil bi še zadnji dosežek, bronasto medaljo z evropskega prvenstva, ki je potekalo februarja v Kopru.

Hodiš v četrti letnik, začenja se pomlad in že diši tudi po maturi – kaj nameravaš po opravljenih izpitih študirati?

Vpisal sem se na pravno fakulteto v Ljubljani. Upam, da mi bo tudi v bodoče uspelo usklajevati študijske obveznosti in športno udejstvovanje.

Seveda ti tudi mi želimo najprej dobro opravljeno maturo ter obilo športnih in študijskih uspehov. Hvala za pogovor.

Pogovarjala se je Bojana P. Kompara

Oglejte si tudi