Zdravko Zupančič je govorec, ki 25 let govori o govorjenju. Je natančni poznavalec javnega nastopanja, ki v svojih predavanjih in delavnicah brez zadržkov in v polnem pogonu razdaja svoje izkušnje. Njegova predavanja so dinamična, živa in začinjena s pravo mero humorja.
Pravi, da je pri govoru pomembna pristnost, da je ta največja odlika. Med predavanji oponaša ugledne može in žene ter smeši njihovo obnašanje. Pravi, da je pristnost spontanost in naravnost, naučenost in izumetničenost pa njeni smrtni sovražnici. Predavatelj poudarja, da moramo ostati zvesti svojemu slogu. Da je karizmatičen tisti, ki se ne pretvarja, ampak ohranja iskrenost v besedi in obnašanju.
V program šole je umestil strah pred nastopom, za katerega meni, da ni resna stvar. Je povsem naravni sestavni del vsakega javnega govornega nastopa. Pravi, da tisti, ki izjavljajo, da nikdar ne občutijo strahu in vznemirjenja pri javnem govorjenju in nastopanju – lažejo ali pa so »kliničen patološki primer«.
Poseben pomen daje tudi pogledu govorca, s katerim se le-ta bojuje za pogled poslušalca. Pogled je eno najmočnejših orožij v bitki za pozornost. »Če osvojiš pogled, boš osvojil tudi srce,« so šepetali stari Indijci. Gledamo zato, da bi nas gledali in če nas gledajo, je zelo verjetno, da nas bodo tudi poslušali.
Motivi za razvijanje govorniških veščin so zelo različni. Veliko ljudi se želi znebiti strahu pred nastopom. Nekateri bi se radi znebili mašil in govorili jasno ter prodorno, drugi postali verodostojni govorci, bili prepričljivi, znali pritegniti pozornost poslušalcev in jih držati v napetosti.
Vsakdo se prej ali slej znajde v vlogi govorca, ko ni vseeno kaj in kako govorimo. Od nekaterih že narava dela zahteva dobre govorniške veščine. Tako recimo učitelj dnevno stopa na govorniški oder pred zelo kritično občinstvo (učence, dijake). V ospredju učitelja kot govorca je boj za pozornost 'poslušalcev'. Dandanes v poslovnem svetu skorajda ne obstaja oseba, ki bi se ji v sklopu svojega dela ne bi bilo treba sporazumevati. In dober govorec je lahko dober pogajalec. Retorika je vendar veščina prepričevanja in tisti, ki jo obvlada, ima v sebi neprecenljivo orožje.
Vse te teme so umeščene v program šole retorike in še veliko več. Nič nismo rekli še o mašilih, kretnjah, pripravi govora, jeziku, govornem položaju in številnih drugih pomembnih vidikih govornega nastopanja, ki jih je vodja šole umestil v svoj program.
»Kakršen je govornik, takšni so poslušalci, kakor znamo govoriti, tako potem govorijo o nas,« je prepričan Zdravko Zupančič. Spodbudno pa je, da lahko vsakdo z učenjem postane dober govorec. Retorika je namreč edina vrsta umetnosti, ki se je da naučiti.
Eva Mermolja
