Zanimivo - kdo je gradil Prešernovo ulico, poprej Corso Garibaldi, še poprej … Prihajali so največ iz periferije. Bistri in pridni mladi, ki so iskali nekaj več. Prebivalci so postajali zelo pridni obrtniki, priznani mojstri, ki so tudi delali. Čevljarska delavnica, čevljar Furlan na začetku ulice. Njegov brat je imel zraven trgovino modnih čevljev. Nasproti priznana moderna gostilna, nato hotel s sobami, priznana cenjena restavracija. Furlanova gospa nadvse prijazna in sposobna kuharica, ki je delala od jutra do poznega večera. 

V nadaljevanju priznan obrtnik, urar Marc. Nadaljeval je sin Franc še skoraj do današnjih dni. Tu so popravljali  tudi zlat nakit in precizne stvari. Franc je skupaj s prijateljem Lučkom z žicami zimproviziral radio, ko pravih ni bilo. To so bili mladi finomehaniki.

Na vogalu se je reklo Pri Klobučarjevih. Vse do vojne so izdelovali moške in ženske modne klobuke. Tu sta bila tudi dva brivca.

V hiši desno je bil notar Artur Lokar, ki je imel svojo pisarno. V nadstropju pa je bila ambulanta Danila Lokarja.

Današnji TIC - hiša  gospoda Krtelja. Rekli smo pri Krteljcu. Imel je veliko zelo iskano krojačnico, z delavci. Prav v tej hiši se je krojaštva izučilo veliko Ajdovcev.

Prešernova ulica se je ponašala z dvema pekarnama s slaščicami. Že zelo zgodaj iskanimi ajdovskimi kremšnitami. V ozki hiši med pekarnama je deloval urar Bratina, ki je pozneje kupil del hiše Bianchi.

Ob hotelu mojster in poznavatelj obširnih gradbenih, elektro in kleparskih del Albert Batič. Pozneje mojster visokih gradenj, restavrator, obnovitelj več kot sto zvonikov Jožef Kete.

Poklicni šofer Maks Stibilj, poznan kot stric Maksl. Vstajal je zgodaj zjutraj. Prvo njegovo delo je bilo, da je iz 'kredence' potegnil steklenico 'šnopca', nalil in v dušku spil 'štamprl'. Svojega jutranjega obreda ni nikoli opustil. Sosed - veliki kmet in lesni trgovec, njegov brat usnjar Lokar z lastno strojarno.

Zopet krojači Melkovi in veliko Bratinovo premoženje s tehtnico za vozove in motorna vozila, gostilno, dvorano, v katero je bil vhod skozi gostilno, mesnico. Bianchi z izdelovanjem senčnikov. Proti placu tudi fotograf s temnico in prostorom z rekviziti.  

To so bili za takratne čase bogati ljudje, vsak s svojo zgodovino. Poskrbimo, da ne bodo prav pozabljeni.

Marjetka Bogataj

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------