Miro Bratina, lesni trgovec, je z očetom posedoval veliki del zemljišč nasproti današnjega Tica - od Bianchievih do Hrovatovih. Tudi njegovi sorodniki so bili za tiste čase bogati. To so bili Rudolfovi, starši dr. Zorana Dietza. Miro se je poročil s hčerko zelo bogatega veleposestnika iz Črnega Vrha – Plešnarja. Skupaj sta širila  gospodarske in trgovske dejavnosti. Poleg gostilne, velike dvorane, zunanje tehtnice za vozove,  velikega dvorišča za odlaganje hlodov in lesa, gospodarskega poslopja, v zgornjih prostorih v prvem nadstropju pa stanovanja. Zanimivo, kako se slikar Veno Pillon v svoji knjigi spominja skladovnic lesa. Kako so otroci plezali po teh skladovnicah in kaj so doživljali.

Miro Bratina je s poroko s Kristino Plešnar dobil obsežnejše zaledje trgovanja z lesom, ki mu je postajalo še donosnejše. Gospa  Kristina je bila vedno zelo urejena. Imela je vedno služkinje, v gostilni pa najboljše delavke. Prihajale so dekleta celo s Krasa. Rodili sta se  jima dve hčeri - Sonja in Vlasta, ki sta se poročili v okolico Trsta.  Sonja je veliko živela v Ajdovščini, posebno v poznejši h letih. Obe  sta pokopani  v Ajdovščini.

Po vojni je Miro upravljal pisarno  Avtopodjetja v Šturjah. Obenem je na svojem ozemlju zgradil stanovanjski blok in se vselil v veliko stanovanje v 2. nadstropju. V drugih prostorih v nadstropju so bili podnajemniki . V pritličju starega dela je delovala krojaška delavnica, trgovina ONA ON, knjigarna NAŠA KNJIGA in na vogalu mesnica. Po požaru pa je nastajala današnja podoba s tržnico, Faladurjem, stolpom in kar nekaj stanovanji. Zunanja tehtnica  (vaga) je delovala še veliko let po vojni.  Prav tako dvorana, ki še danes služi v najrazličnejše kulturne in druge namene. Zaradi njene velikosti je bila priča večjim dogodkom v dolini. Tu so se odvijali  procesi, ljudska sodišča.  . Tu je bila ustanovljena slovenska narodna vlada, spominsko obeležje zanjo, ploščo, je moral čez noč izdelati in vzidati mojster Jožef Kete. Večje dvorane ni bilo od Postojne do Solkana, zato se je veliko procesov, ki so bili vezani na množico ljudi, odvijalo prav v Ajdovščini. Pod predsedstvom sodnika Dušana Jelušiča se je odvijal  proces proti Mariji Kobal iz Vrhpolja pri Vipavi, Avgustu Neumanu s Tolminskega, veletrgovcu z manufakturo, železnino, drogerijskim in galanterijskim blagom Zdravku Repiču in ženi Ivanki.

Celotno posestvo  Bratinovih je v samem centru mesta, zato je bilo mnogo predlogov za koriščenje v dobrobit  meščanov. Veliko je bilo načrtov arhitektov, posebno dober je bil projekt Svetozarja Križaja, ki se žal ni uresničil. Posestvo obsega velik del Prešernove ulice z mnogo možnosti. Tu je nastala prava ploščad z veliko možnostmi uporabe. Upajmo, da bo zaživela.

Marjetka Bogataj