Prav gotovo so del Prešernove ulice zasedli fantje Furlanovi. Ajdovci, rojeni v gasah, na današnji Vilharjevi ulici, skoraj ob Lokavščku. Bilo je šest otrok , dve dekleti in štirje fanti. Pridno so opravljali svoje delo in varčevali. Hoteli so nekaj več.
Najstarejši Franc, rojen leta 1893, nato Marija, Fani, Janez, Friderik in Viktor (1906).
Lastnik prvega dela ulice skoraj od Napoleonovega mostu čez Hubelj do soseda obrtnika Alberta Batiča, gospod Logar, je zaradi bolezni in drugih družinskih težav prodajal celotno nepremičnino z malo gostilnico vred. Friderik je to izkoristil in vse kupil. Stavbo, ki je ležala na levi strani ceste, je popolnoma prenovil - v pritličju veliko jedilnico z moderno kuhinjo , sobo za posebne priložnosti in potrebnimi stranskimi prostori. Vrt, na katerem je še danes lipa ob vstopu na ulico. V nadstropju so bile moderne sobe za prenočišča, z več stranišči. Zgrajena je bila prva centralna kurjava v Ajdovščini.
Restavracijo v spodnjem delu je dal v najem bratu Francu, ki jo je skupaj z ženo Leopoldo iz Trnovega zelo uspešno upravljal. Prvo nadstropje, prenočišča, pa je upravljal sam. Kasneje si je zgradil lepo hišo, rekli so vilo, na Gradišču pri Vipavi. Bil je velik ljubitelj narave. Nad hišo je lahko užival ob pogledu na Nanos, posebno pa na steno za plezanje. Žal je mnogo prezgodaj prav v tej steni zgubil življenje. Planinsko društvo Vipava je zahtevno smer v Gradiški turi poimenovalo po njem, prav tako zavetišče pri Abramu.
Sestra Marija je z možem odprla pekarno v Idriji.
Fani je ostala v domačem kraju.
Nasproti nekdanjega hotela je bila na prodaj Jerezova nepremičnina. Jerezovi so bili usnjarji. Jakob Jerez je bil oče Dore Jerez, ki je bila poročena z Janezom Feiglom, bratom učiteljice Mile Feigel, ki je poučevala v osnovni šoli na Planini in v Ajdovščini. Nepremičnino so namreč prodajali, saj sta se Janez in Dora (skupaj s hčerama Živo in Tanjo) preselila v Ljubljano.
V pritličju sta brata Janez in Viktor Furlan uredila poslovne prostore, v nadstropju pa stanovanji. Stavba z zaprtim dvoriščem se je raztezala vse do današnje Ulice 24. septembra. V pritličju sta imela še oddelek usnja in trgovino modnih čevljev z delavnico, v zgornjih prostorih pa ločeni stanovanji.
Vsi so si ustvarili družine. Druga svetova vojna je močno prizadela vse družine. Po vojni se je s socialistično politiko spremenilo vse. Trdo delo je bilo zaman, vse imetje jim je bilo z nacionalizacijo odvzeto. Njihove trgovine so prevzeli politično 'ustrezni' ljudje. Njim je bilo dodeljeno drugo delovno mesto, na katero niso imeli nobenega vpliva. Francetova žena, gospa Leopolda, je lahko zadržala službo v restavraciji. Delo glavne kuharice v hotelu je opravljala skoraj do smrti. Delala je od jutra do večera vse dni v tednu. Svoje delo je opravljala z veseljem. Mnogi abonenti se je še danes z veseljem spominjajo.
Vse Furlanove družine so torej morale začeti od začetka, kot da prej niso sploh obstajale. S krediti in delavnostjo so v lastni režiji, skupaj z otroki na lastni zemlji zgradili nove domove in znova zaživeli.
Skoraj vsi, tudi mlajši, so ostali doma v svojem rojstnem kraju. Tudi na Prešernovi ulici adaptira svojo hišo po Francu - Valentin.
Furlanovi potomci so zdravniki, kemiki, glasbeniki, arhitekti, socialni delavci, gostinski delavci, ekonomisti … Zgleda, da so vsi lokalpatrioti in da enostavno ljubijo Ajdovščino.
Marjetka Bogataj
