Prvega tabora se je udeležilo13 otrok, 6 prostovoljcev animatorjev in 4 kuharji - dva novopečena. Na drugem taboru je hiša dala streho 19 otrokom, 8 prostovoljcem animatorjem in 3 kuharjem.

Dopoldneve in popoldneve smo preživljali ob delavnicah in v naravi. Pripravili smo nogometni turnir, plesno delavnico, gledališko delavnico, ulivanje gipsa v glino in različne kalupe, risali na majice, predpasnike in kamne, izdelovali smo peščene sveče ob sami reki Soči, ustvarili mozaik in izdelovali origami rožice.

Kot vsako leto pa tudi letos ni manjkala igra Skriti prijatelj in Igre brez meja. Če nam je vreme dopuščalo, smo odšli tudi na sprehode po soških poteh. Obiskali smo tudi Jelinčičevo kmetijo, kjer nam je prijazni lastnik Ivan predstavil kmetijo in nam razložil postopek pridelave sira. Kljub mrazu smo vsi polni znanja odšli nazaj proti domu - seveda s kombijem, saj nam vreme ni dopustilo, da bi se sprehodili. Manjkal ni niti obisk ranča na Pristavi. Gospodar in gospodarica sta nam brezplačno organizirala jahanje konjev. Vodička Mojca je vsakemu otroku omogočila jahanje, ki je bilo za marsikaterega otroka prvo doživetje.  Tudi letos so nas ponoči obiskali 'vlomilci', ki so nam pripravili zanimivo presenečenje, še posebej kuharjem v kuhinji. Otroci so ves dopoldan po hiši iskali svoje čevlje, kuharji pa so imeli delo s popravljanjem v kuhinji.

Večere smo si krajšali z različnimi igrami, s tabornim ognjem in pregledom slik tistega dne. Dan  smo zaključili z zgodbami polnimi življenjskih modrosti, ki nam jih je pripovedoval Drago.

Da je bil tabor popoln, smo tudi letos skupaj z bovškima duhovnikoma Vilijemom in Nikom pripravili sveto mašo. Otroci so z veseljem zapeli pesmice, prebrali prošnje in zahvale, dva od otrok pa sta pri maši sodelovala tudi kot strežnika.

Pri sami izvedbi tabora so mi bili v veliko pomoč prostovoljci - Tjaša, Mojca, Veronika, Teja, Tanja, Magda, Nina in Andreja. Da pa nikoli nismo bili lačni so skrbeli kuharji - Ida, Drago, Marija, Marijana in Atila ter pomočnika Adelina in Jože. Hvala vam! Zahvaliti pa se moram tudi našima sponzorjema Mlinotestu in Fructalu, za donacijo, kljub težkim razmeram.

Dragi moji otroci in prostovoljci. Upam, da ste se polni lepih spominov vrnili domov. Veselim se naslednjega leta, ko se bomo z novimi idejami, v večjem številu ponovno videli v 'Mavrični deželi' ob prelepi reki Soči.

Tatjana Rupnik