Najprej smo se naklepetali o vseh pomembnih doživetjih v času, ko se nismo videli, o pomladanskih opravilih na vrtovih, njivah. Modrovali smo o primernosti semen, sadik za naše potrebe. Po krajšem času nas je pozdravila po mikrofonu naša Elica na njej lasten način. Pozorno smo prisluhnili vsebini današnjega pohoda, s postanki za kavico pred Dramljami in o bogati zgodovini ter  razvoju Šentjurja. Na griču nas je pozdravila cerkev svetega Jurija. 

V preteklosti je bilo tu središče kraja, danes pa se imenuje Zgornji trg. Pot nas je peljala proti Šentrupertu, mimo Ferleževega mlina, ki je kulturni spomenik z muzejsko zbirko. Na parkirišču so nas pričakali člani planinskega društva Šentjur z vodnikom  Brankom, ki so nam zaželeli dobrodošlico na pristen štajerski način, podkrepljen s šalami, ter izrazili veselje, da smo se pripeljali iz Ljubljane v njihove odročne kraje. Pripravili so nam program, ki nas je vse prijetno presenetil.

Po krajši poti pod skalni odlom smo se ustavili pred jamo »pozabljeni rifniški kamnolom,  lahko bi ji rekli tudi spodmol z napisom RIFNIK- KALOBJE- -RESEVNA.  Pred jamo sta nas pozdravila Aci in Rok s starimi instrumenti. Igrala sta s posebnim občutkom na  nam neznane instrumente. V tišini smo prisluhnili igranju »angelskih« melodij.  Med igranjem nas je pozdravil Aci:

 "Hvala,da smo lahko skupaj.«

Rok pa nam je povedal,  kako so nastali instrumenti; cevasta bambusova ropotulja s posebnimi zvoki, instrument,  podoben ksilofonu (oprekelj) in instrument, podoben harfi (monokord).  Tudi mi smo lahko  zaigrali na vse. Zvoki in vibracije so bili neobičajni, začutili smo kraj in samega sebe v tem posebnem okolju.

Pred jamo so postavljeni večji kamni s vklesanimi skrbno izbranimi motivi po predhodnih načrtih. Povedali so nam, da jih čaka še veliko dela, da bodo oblikovali strop spodmola, okolico in speljali pot do vrha Rifnika, kjer so bogate arheološke izkopanine. Povezali so se tudi z Markom Pogačnikom.

Polni vtisov smo se poslovili in se zahvalili za nepozaben sprejem ter odšli proti parkirišču do avtobusa, prepričani, da si bomo za lažje razumevanje poiskali še dodatne informacije v knjigi   Marka Pogačnika "DRAGA ZEMLJA, KAKO TI GRE" (2007) in na spletni strani PD Šentjur - Resevna.

Na Resevno nas je spremljal član PD Šentjur, vodnik Branko. Pot je bila primerna za našo skupino po zelenem bukovem gozdu. Hitro smo opazili, da žled teh gozdov ni poškodoval, zato bo tu lažje nabirati borovnice, gozdne jagode. Med potjo smo se ustavili na razglednih točkah. Kljub oblačnemu vremenu, je bil čudovit razgled. 

Po daljši hoji smo prišli do razglednega stolpa na višini 682 m. Stolp, 20m  visok, je bil postavljen 1996 s pomočjo sponzorjev in občine Šentjur. Manjša skupina pohodnikov se je povzpela na vrh. Razgled je na velik del Slovenije. V tem letnem času je vse zeleno. Ja res, Slovenija je lepa dežela, čuvajmo jo.

Malo pod vrhom je planinski dom, ki je bil odprt 1981 leta. Gradili so ga planinci, sponzorji in občina Šentjur.  Na vhodu nas je spet pozdravil planinec in nam zaželel prijetno počutje ter napis:   Uživaj v naravi iz vsega srca!  Na kočo pa pazi kakor doma!

Prijazna oskrbnica nas je postregla s pravo domačo gobovo juho in ajdovimi žganci. Naši Ireni smo nazdravili za visok jubilej, zapeli pesem in ji zaželeli varen korak na naših pohodih. Pot v dolino je bila precej krajša. Avtobus nas je čakal v naselju Krajnčica,  nasmejani in dobre volje smo se hitro posedli.

Veselo  razpoloženi smo se odpeljali proti Ljubljani, a brez postanka na Trojanah pač ne gre. Krofi, kremne rezine, zavitek za domače in veselo do naslednjega srečanja!

Zapisala: Tilčka Hafner
Foto:  Sonja Zalar Bizjak, Sonja Popovič