Vsak naš pohod je odkrivanje novih kotičkov Slovenije, vsaj za večino nas pohodnikov. Tudi ta četrtek je bilo tako, ko smo se v oblačnem jutru odpeljali proti Pivki. Pot na Šilentabor smo začeli pred Vojaškim muzejem. Naš vodnik Milan nas je popeljal po poti proti hribu jugovzhodno od Pivke – Primožu (718 m).
Vseskozi nas je spremljalo bujno cvetoča narava, zvončki, trobentice, beli žafrani, kakor tudi cvetoči dren in mačice. Pot nas je popeljala mimo energijskih točk. Razgledna tabla je odkrivala za kakšno težavo označen kamen z številko pomaga. Malo pod vrhom Primoža so nas pričakale razvaline cerkvice, ki je bila posvečena Sv. Primožu in Sv. Felicijanu. Hrib pa ima že od nekdaj pomemben strateški položaj, saj je z vrha lepo vidna vsa Pivška kotlina. Kadar je obilo padavin se vidijo jezera (17).
Dominanten položaj Primoža je prišel še posebej do izraza med obema vojnama, ko so Italijani na njem zgradili eno od največjih utrdb vojaški objekt s številnimi rovi in bunkerji. Mimo teh utrdb smo se spustili na kolovoz, le ta pa nas je ob robu pašnikov pripeljal na označeno razpotje. Desno nas je pot peljala na Šilentabor. Ko smo prispeli na večji razgledni travnik, smo že videli Šilentabor (751 m). Nad vasjo je oddajnik, kjer je vrh našega današnjega pohoda. Tu se odpira lep razgled proti Vremščici, Nanosu, Pivški kotlini, grebenu Javornikov, Sv. Trojici, Snežniku in hribovju nad dolino reke Reke.
Milan nam je povedal zgodovino tega hriba, ki se imenuje tudi Silni tabor. Tam je nekoč stal tudi ogromen grad. Prebral nam je pesmico o Šilentaborju.
SILNI TABOR
Silni tabor, silni tabor !
Kdo te je do tal porušil,
da zidovje razdrobljeno
med bršljanom kvišku dvigaš ?
Al so Turci te podrli,
Turci divji, Turci ljuti ?
Al so plami te požrli,
plami grozni, plami strašni ?
»Niso Turci me podrli,
niso plami me požrli,
ni me doba razrušila,
ni me strela razdrobila !
Mene so deželi v brambo
zidali Ravanci-knezi,
Pivčani pa in Dolani,
steno skladali na steno.
Bivali od nekdaj v meni
vitezi so trdosrčni,
ki so kmete v sužne grenek,
težke jarme uklepali.
Dvakrat so prijeli kmetje
kopja, sulce, buzdovane,
dvakrat pa s krvavo glavo
od zidovja se vračali.
Tretjič primejo orožje,
planejo nad silni tabor,
kri polnila je nasipe,
v krvi sem se grad razrušil ! »
Silni tabor, silni tabor !
Glase čuj iz podrtine:
Kdor te zidal, se protivši,
te razrušil kri prelivši !
Po drugi poti smo se vračali proti Pivki. Dolgo smo hodili ob visoki žični ograji in se spustili do vojaškega muzeja. Za malico smo imeli pasulj. Bil je dober, pravi vojaški, sladice naših slavljencev pa še boljše.
Pohod se je končal dokaj razburljivo. Našega Tonija pa je odpeljala nujna medicinska pomoč. Na srečo pa se je vse dobro končalo. Toni se je še isti dan vrnil domov.
Besedilo: Milena Žnidaršič
Fotografije: Stane Kržmanc
