V Društvo gluhih in naglušnih Celje je včlanjenih več kot 500 članov: 111 je gluhih, 230 naglušnih, ostali pa so družinski člani ali prijatelji oseb z okvaro sluha. Gluhi oz. naglušni imajo velike težave na področju sporazumevanja, posledično tudi z vključevanjem v širše družbeno okolje. Zaradi teh težav so slabo opismenjene, dosegajo nizko stopnjo izobrazbe, zasedajo slabo plačana delovna mesta in imajo nizek socialno-ekonomski položaj. Pogosto jih zaznamuje tudi revščina.
Društvo izvaja številne socialne programe, ki so nastali na osnovi potreb gluhih, naglušnih in gluho-slepih oseb. Z izvajanjem programov si prizadeva za enakopraven položaj in aktivno vključevanje uporabnikov v širše družbeno okolje.
Društvo gluhih in naglušnih Celje nudi svojim članom pestro paleto kakovostnih storitev, med katerimi so:
- svetovanje osebam, ki se soočajo z gluhoto ali naglušnostjo;
- svetovanje o izbiri ustreznih tehničnih pripomočkov za premagovanje komunikacijskih ovir;
- svetovanje s področja uveljavljanja pravic in zagotavljanje ustrezne pravne pomoči;
- različne oblike druženja s sebi enakimi;
- aktivnosti za kakovostno preživljanje prostega časa (ustvarjalne delavnice, predavanja, skupine za samopomoč, strokovne ekskurzije, rekreacija itd.);
- koriščenje cenovno ugodnejših počitniških kapacitet;
- posameznikom, ki so socialno ogroženi, zagotavlja različne oblike pomoči (brezplačno letovanje, izposojo ali donacijo tehničnega pripomočka itd.).
O gluhoti in naglušnosti
Gluhe in naglušne osebe uvrščamo med senzorne invalide. Gluhota in naglušnost sta nevidni invalidnosti. Ljudje ju ne opazijo, dokler ne pridejo v neposreden kontakt z gluho ali naglušno osebo. Gluhota je okvara, zaradi katere oseba ne sliši zvoka, glasov in govora, ki prihaja iz okolja. Gluhe osebe ne slišijo ptičjega petja, žuborenja potoka, otroškega joka, govora svoje matere, govora, ki prihaja iz televizijskih in radijskih sprejemnikov … Gluhe osebe živijo v svetu tišine. Zaradi ovir v komunikaciji imajo težave v okolju, v katerem živijo, delajo, se izobražujejo, ustvarjajo ali preživljajo svoj prosti čas. V Sloveniji živi okrog 1500 gluhih oseb. Sporazumevajo se v slovenskem znakovnem jeziku, ki je materni jezik gluhih. Govor/pogovor med gluho in slišečo osebo prevaja tolmač slovenskega znakovnega jezika.
Naglušnost je okvara, zaradi katere človek pomanjkljivo ali nepravilno sliši govor oziroma zvoke v okolju. Naglušne osebe slišijo s pomočjo enega od tehničnih pripomočkov: slušnega aparata ali polževega vsadka. Z naglušnostjo se sooča 7–9 % populacije oziroma 45 % prebivalcev, starejših od 60 let. Po statističnih podatkih je v Sloveniji 60.000–70.000 uporabnikov slušnih aparatov.
Težave, s katerimi se srečujejo gluhe in naglušne osebe
Osebe z okvaro sluha imajo težave na področju komunikacije. Gluhi osebi je treba zagotoviti tolmača slovenskega znakovnega jezika, naglušni osebi pa ustrezne tehnične pripomočke (kot sta slušni aparat in slušna zanka). Veliko težavo v okolju še vedno predstavlja neustrezna oprema objektov javnega značaja (gledališča, kulturne/konferenčne dvorane, kinodvorane ipd.), ki niso ustrezno opremljeni, da bi lahko osebe z okvaro sluha spremljale organizirane dogodke, prireditve in predstave. Veliko težavo predstavlja tudi dostopnost do tehničnih pripomočkov. Država naglušnim osebam sofinancira nakup standardnega slušnega aparata, ki naglušni osebi pripada vsakih šest let; gluhi osebi pa dodeli le 30 vavčerjev na leto, s katerimi gluha oseba plača tolmača slovenskega znakovnega jezika. Za večino oseb z okvaro sluha je to veliko finančno breme.
Reševanje problematike oseb z okvaro sluha v okviru društva
Društvo si od začetka delovanja po najboljših močeh prizadeva za reševanje težav, s katerimi se soočajo osebe z okvaro sluha.
Če imate težave s sluhom in se želite včlaniti v društvo, vas vabimo, da se oglasite in nas osebno spoznate.
Kontaktni podatki:
Tel.: (03) 49 30 202
Spletna stran: www.dgn-celje.si
Sibila Čater, strokovna delavka DGN Celje
