Namesto uvoda

Vse skupaj se je začelo davnega leta 1936, ko so, na pobudo Milana Vavde oz. gospoda Cerarja, ustanovili sestav v takratnem Sokolskem društvu. Zbor od takrat skoraj ves čas neprekinjeno deluje. »K petju v pevskem zboru, najprej v moškem, nato tudi cerkvenem, nas je takrat novačil zborovodja Tone Volasko,« se začetkov zbora in svoje osebne pevske poti spominja Franci Korošec. »Pot zbora so zaznamovali vzponi in padci. Recept za tako častitljivo obletnico, ki jo ponosno praznujemo, so močne prijateljske vezi, ki povezujejo nas pevce. Na vajah skrbimo za humorno vzdušje. Močno vez, da držimo skupaj po toliko letih, pa zagotovo predstavljajo tudi vsem nam skupne človeške vrednote ter seveda ljubezen do pesmi. Sleherni pevec, ki je bil ali je še del zbora, predstavlja kamenček v mozaiku dela in uspehov, zato si vsi zaslužijo zahvalo in hvaležnost našega matičnega društva in tudi kraja. Smo močno zakoreninjen zbor v občini in najverjetneje najstarejši zborovski sestav v občini in širše.«

Pogled v preteklost

Iz zapisanih dokumentov je moč razbrati, da je zbor po začetnih letih kasneje vodil tudi dirigent Drago Rebernik, za njim Avgust Cerar, nato je zbor prevzel Marjan Lebič, delo nato nadaljeval Tone Volasko ter za njim Rudi Sakelšek. »Leta 1982 je zbor prevzela Mira Kodrun in zbor vodila do leta 1993, ko je zborovodkinja postala Emilija Kladnik Sorčan, ki kot kapitan »moške ladje« z nami vztraja že 22 let in pol.« Vsi zborovodje in vodje zbora so skrbeli za pevsko rast in organizacijo številnih dogodkov. Do sedaj je zbor z jubilejnimi koncerti dostojno obeležil obletnice ob 50-, 60-, 70- in letos 80-letnici delovanja. Leta 1996 je zbor za delovanje prejel tudi bronasti vojniški grb.

Vloga predsednika in zborovodkinje

Naloge predsednika zbora so zelo raznolike in pred pomembnimi koncerti tudi zelo naporne. »Moja naloga je, da skrbim za povezovalno vlogo med pevci in drugimi akterji na tem področju v občini in širše. Organiziram razne dogodke, usklajujem gostovanja. Moja prioritetna naloga je skrb za zdravo finančno sliko, pridobivanje sponzorjev, donatorjev. Brez njihove pomoči namreč ne moremo delovati. Pa tudi soprogam oz. partnerkam se zahvalimo vsaj s kakšno večerjo enkrat na leto oz. gremo skupaj na kakšen pevski izlet,« poudari in doda, da pevci z dobrimi dejanji plemenitijo dušo in dokazujejo, da so ljudje, ki jim ni vseeno za ljudsko blago. Zbor že vrsto let vodi ženska, zborovodkinja. »Z Milko smo se dobro ujeli. Nasprotni spol je pri vodenju takšnih sestavov zelo dobrodošel, čeprav verjamem, da smo tudi mi bili za Milko svojevrsten izziv. Njena strokovnost, profesionalnost sta na visokem nivoju, od nas pevcev pa je odvisno, koliko znanja bomo upoštevali in sprejeli,« poudari. »Med nami je dobra kemija ter spoštljiv medgeneracijski odnos,« odgovori Korošec na vprašanje, kako sodelujejo člani med sabo pri takšnih starostnih razlikah. V brošuri je zborovodkinja zapisala, da vsak prinaša v zbor svojo originalnost kot pevski glas ali osebnost, a so vseeno uspeli v teh dveh desetletjih, kar se družijo, hoditi z istim korakom in delovati za iste cilje. »Pokojni prijatelj Jaroslav Cyrus mi je ob zadnjem obisku v Jirkovu dejal: 'Tvoj zbor so orgle.' To sem razumela tako, da smo mogočni po številu in pestrosti glasov, a v skladbah, ki se dotaknejo našega srca, harmonični in uglašeni.«

Plodno sodelovanje s Čehinjami

Preteklo desetletje je bilo v zboru zaznamovano tudi s sodelovanjem preko meja. V trajno prijateljstvo so se Vojničani povezali z Ženskim komornim zborom Jirkov iz Češke. »Začetki sodelovanja segajo k Ženskemu zboru skladateljev Ipavcev v bližnji Šentjur, kjer je češka zasedba prvič vzpostavila stik. Nato so se v 20-letnem obiskovanju povezali otroci dveh šol iz OŠ Vojnik, prvič pa je bil jirkovski ženski zbor v gosteh pri MOPZ leta 2002. Pripravili smo odmevni skupni koncert, naslednjo pomlad je zbor že odšel na Češko. Nato so sledila gostovanja.« V okviru vseh teh srečanj smo drug drugemu predstavili pevsko tradicijo svojih domovin, stkali trdna prijateljstva in izkoristili obiske tudi za spoznavanje lepot, tako češke kot slovenske dežele. »Na druženja nas vežejo čudoviti, nepozabni spomini, ki se jih vsi vedno znova radi spominjamo.«

Mlajši člani so prihodnost zbora

Moški zbor se je v preteklosti močno trudil, da bi pomladil svoje vrste. »Nekaj let smo bili zelo žalostni, ker mladi niso in niso prihajali. V zadnjih šestih letih pa se lahko pohvalimo s kar nekaj okrepitvami, svežih je skoraj deset članov,« pripoveduje Korošec. Zadnji novi član v zboru je Jaka Marguč. V zboru pa se najdejo tudi takšni, ki v tem zboru prepevajo najdlje – Štefan Mauh (52 let), Marjan Adamič – tudi korepetitor zbora (50 let) in Milan Krajnc (42 let).

Zbor kot nosilec pevske kulture

Med letom zbor deluje na vseh krajevnih prireditvah, proslavah, obletnicah, komemoracijah in  organizira ali sodeluje na sokoncertih. »Zbor redno sodeluje na lastni reviji zborov občin Vojnik in Dobrna ter na medobmočni reviji v Celju pod imenom Zapojmo skupaj. Na letošnjem sodelovanju na tej reviji se je zbor uvrstil na regijski nivo, kar je odraz požrtvovalnega in uspešnega strokovnega dela. Vsako pevsko sezono predstavimo svoje delo tudi na letnem koncertu.« Danes pevci z zanosom trdijo, da je zbor nosilec pevske kulture v kraju, občina Vojnik ter Kulturno umetniško društvo France Prešeren Vojnik pa izjemno bogata v kulturnem ustvarjanju na mnogih področjih. »Moško petje ima posebno razsežnost in nekatere tipične kakovosti, ki so značilne samo za moško petje,« odgovori predsednik na vprašanje, v čem se razlikuje moško petje od ženskega. Zbor si želi tudi v prihodnje ohranjati in bogatiti kulturno tradicijo in širiti lepoto petja. V svojem nagovoru je predsednik zbora zapisal, da stisk roke naj ne pomeni slovesa, ampak pričakovanje novega snidenja.

Priložnost bo zagotovo že prihodnje leto, na praznovanju 81-letnice zbora.

Več o praznovanju 80-letnice delovanja najdete v rubriki Fotovrtinec.

Tjaša Podergajs
Foto: arhiv zbora in Matjaž Jambriško