Ravnatelji sedmih šol iz Sel na Koroškem, Globasnice, Železne Kaple, Bistrice pri Tržiču, Orehka pri Kranju, Šenčurja in Preddvora, so dobro izkoristili odmerjen čas srečanja in potegnili dva zaključka. »V februarju 2016  se bo skušalo vseh sedem šol pripraviti s plakati in zastavami za razstavo „Bilder am Eis“ v Weißenseeu na avstrijskem Koroškem, 8. aprila pa načrtujemo srečanje učencev vseh sedmih šol v Šenčurju. Vsaka šola bi pripravila dve točki za kulturni program, v dopoldanskem času pa bi se učenci iz Sel ustavili pri vrstnikih v POŠ Kokra, učencem iz Globasnice bi predstavili naravoslovno učno pot na Jezerskem, učenci iz Železne Kaple bi spoznavali šenčursko učno pot, na OŠ Bistrica pri Tržiču bi poskrbeli za aktualno spletno glasilo,« je bila konkretna ravnateljica OŠ Matije Valjavca Preddvor in glavna pobudnica srečanja mag. Tea Dolinar. 

Občina Preddvor že leta zgledno sodeluje z občinami Sele, Železna Kapla in Globasnica. »Ob nastopu mojega prvega mandata, sva z županom Železne Kaple podpisala dogovor o medsebojnem povezovanju na različnih področjih. Takrat je bil zelo znan maraton Železna Kapla – Preddvor, 42 km razdalja med stavbama obeh občin, še v času stroge državne meje. Danes, ko meja ni več, je toliko bolj pomembno, da sodelujemo in se povezujemo. Odlično sodelujejo med seboj tudi vrtci in šole, matična v Preddvoru prav v teh dneh gosti učence iz Železne Kaple. Danes je zame velik uspeh, da smo  povezovanje šolstva nadgradili na ravni županstva in vem, da bomo s skupnimi močmi čez kakšno leto že pokazali prvi projekt in dokazali, da znamo sodelovati. V Sloveniji smo priča kar nekaj projektom, ki ne morejo zaživeti, predvsem na področju turizma,« je na točko, kjer vidi največjo možnost sodelovanja, z besedami nakazal župan Občine Preddvor Miran Zadnikar.

Župani so na delovnem srečanju ugotovili, da jim povezovanje doslej ni bila najmočnejša odlika, kar pa želijo v prihodnje izboljšati. Veliko možnosti vidijo predvsem na posameznih turističnih projektih,  kjer bi želeli čimprej vzpostaviti konkreten turistični produkt. Zato bodo še letos župani in predstavniki razvojnih agencij z obeh strani še enkrat sedli za skupno mizo in skušali zasnovati turistični produkt, ki bi ga lahko potem prijavili na kakšen razpis. Rok Šimenc, direktor BSC Kranj je izpostavil predvsem razpis Slovenija – Avstrija, ki bo odprt od decembra letos do porabe sredstev. »Ideja je tudi, da bi naredili skupen koledar turističnih prireditev, v katerem bi bile zapisane največje prireditve vseh obmejnih občin, ki bi jih lahko promovirali in tržili na obeh straneh. Simpatična mi je tudi ideja o organizaciji skupnega pokala oz. tekmovanja na športnem področju. Zavedamo se, da moramo graditi turistično ponudbo predvsem na tem, kar nam ponuja okolje, to pa so kolesarjenje, pohodništvo in kulturna dediščina,« je sklenil Rok Šimenc, direktor BSC Kranj. 

»Prepričan sem, da je sestanek, kot je bil današnji, precejšnja dodana vrednost k našemu povezovanju in iskanju skupnih projektov. Pomembno je, da skušamo na nekaterih področjih z našimi sosedi zadihati kot eno in upam, da se bo sodelovanje razvijajo v pravo smer,« je po srečanju povedal župan Občine Jezersko Jurij Rebolj.

"Karavanke so naše srce, tukaj smo doma. Na tem srečanju se danes vsi pogovarjamo v slovenskem jeziku, tudi mi pa se moramo potruditi, da se bomo učili nemškega jezika, da bo sodelovanje še lažje in povezovanje še boljše. Tekla je tudi beseda o razvoju. Geopark Karavanke vključuje devet občin iz avstrijske in pet iz slovenske strani. Imamo pa tiste preostale občine, ki si želimo zraven, več prijateljev, sodelavcev in navijačev med sosedi Avstrijci, kot pa med župani iz slovenskih občin," je povedal župan Občine Tržič mag. Borut Sajovic. 
 

Da so bile Karavanke vedno simbol ločevanja in da jih gre v prihodnje izkoristiti za simbol povezovanja, je izpostavil Heribert Kulmesch, župan Občine Sele na Koroškem. In dodal: »Z določenimi občinami nas že povezuje Geopark Karavanke, čezmejno območje v Sloveniji in Avstriji z izjemno geološko dediščino. Eden glavnih poudarkov današnjega srečanja je ta,  da bi v prihodnje razvijali skupno znamko v tej regiji.«

Da župani niso taki kot deželni ali državni politiki, ki razmišljajo o mandatih volitev, pač pa o prihodnjih generacijah, so se s kolegom Bernardom Sadovnikom, županom Občine Globasnica strinjali vsi. »Naša obveza je, da ohranimo to kulturno in naravno dediščino za naše otroke in vnuke, za bodoče generacije.  Delamo na tem, da bi naši kraji zaživeli, da ne bi bilo potrebno zapirati šol in vrtcev in da bi se občani prijetno počutili v domačem kraju. Prepričan sem, da bomo že drugo leto predstavili konkretno ponudbo na turističnem področju in da bomo čez deset, dvajset let ugotavljali, da smo na tem področju napredovali,« je sklenil župan Sadovnik.

Delovno srečanje so župani in ravnatelji obmejnih občin zaključili ob kosilu na Sv. Lovrencu nad Bašljem.