Velecvetni lučnik je do približno dva metra visoka rastlina, ki je doma v Evropi, samorasla pa raste tudi v Sloveniji. Zdravilen je le cvet, vsi ostali deli pa so nekoliko strupeni, zato je pri pobiranju le teh potrebna previdnost. Ker so njega dni steblo lučnika, ki so ga prepojili s smolo uporabljali kot bakle se ga je zato prijelo tudi ime papeževa sveča ali svečnik. Ponekod mu rečejo še kostnik ali sklepnik, saj dobro dene tudi pri bolečinah in vnetjih kosti in sklepov. Že v času antike so z njim zdravili kašelj, rane in opekline, Adam Lunicerus pa je bil prvi zdravnik, ki ga je uporabljal proti kašlju, pri srčnih obolenjih, pri visoki vročini, za celjenje ran. Ker krepi in utrjuje sluznico vseh prebavnih organov, spodbuja izločanje tekočin, olajšuje izkašljevanje in zmanjša vnetja sluznice. Lajša bronhitis, astmo, hripavost, nahod in hud kašelj. Lučnikov sirup in tinktura zdravita tudi jetra, revmo, ženeta na vodo ter uravnavata menstruacijo. Če cvetove namočimo v žganje, dobimo odlično vtiralo za revmo in protin. Pa še za nekaj se lučnik uporablja v ljudski medicini in sicer, če slabo slišimo si nekaj kapljic take tinkture nakapamo v uho, mozoljev in turov pa naj bi se zlahka znebili s cvetovi.

Lučnikov sirup priporočamo predvsem otrokom, lučnikovo tinkturo odraslim, Lučnikovo mazilo pa vsem.

http://trgovina.janezjavorski.si/