V Muzeju pošte in telekomunikacij sta nas sprejeli prijazni vodički in nas popeljali na ogled. Le kdo od starejših se je še spomnil vseh tistih naprav, ki so bile tam, mlajši pa si sploh nismo mogli predstavljati, kako je vse to delovalo. Kako oddaljeno nam je tudi to, da so včasih pošto nosili tako, da so morali preteči dolge kilometre ali so jih vozili s kočijami. Fascinirali so nas tudi trobentači, ki so z različnimi melodijami zaigranimi na rog  naznanjali, da prinašajo pošto.

Ob koncu nam je vodička povedala še par stavkov o graščini, v kateri je ta muzej in o samem kraju. Vodičkama smo se lepo zahvalili in skupaj odšli na kosilo v bližnje gostišče. Tam nas je pričakala res okusna in bogata postrežba, sami pa smo poskrbeli še za prijetno vzdušje. Še zapeli smo skupaj. S prijetnimi vtisi  smo se vrnili proti domu in se strinjali, da bomo tudi vnaprej vztrajali v pomoči v dnevnem centru in na Gradu.