Reka Horjulščica teče po južnem robu naše doline, napaja se iz številnih manjših pritokov, ki dobijo vodo iz hribovitega obrobja. Za njeno poimenovanje se uporablja tudi ime Šujica, vendar je to prisotno le na njenem spodnjem toku, kjer se že izliva v Gradaščico. Ker se ta rekla izliva v Ljubljanico, spada Horjulščica v porečje Ljubljanice. Naša reka je od izvira do izliva dolga približno 23,5 km.

Horjulska dolina je od Vrzdenca mimo Horjula do Brezij poplavno ogrožena. Prevodnost reke je na Brezju ocenjena med 15­−20 kubičnih metrov na sekundo, kar predstavlja 5−do 10−letno vodo.

Ker so v preteklosti ljudje živeli bolj v sožitju z naravo, so točno vedeli, katero območje je primerno za postavitev hiš. Vsa naselja so nastala na severni, prisojni strani doline: Podolnica, Zaklanec, Horjul, Vrzdenec. Na južnem robu sta Lesno Brdo in Lipalica, vendar se nahajata ob vznožju hriba, stran od ravnega močvirnatega predela, ki je ob velikih deževjih jeseni in spomladi poplavljeno. Tako, da imamo namesto reke tam kar jezero. Na tistem predelu so tla prekrita z debelimi plastmi gline, ki je ostanek jezera iz ledene dobe.

Reka ima na območju Občine Horjul zelo položen padec, prečka številne travnike in njive, ki so vedno bolj opuščene.

V 80-ih letih prejšnjega stoletja je bila na območju, kjer se dolina najbolj razširi, izvedena hidromelioracija. Uravnali so vodotok, odstranili stranske rokave ter prodnate, peščene sipine. Po pripovedovanju starejših prebivalcev se je biotska pestrost na tem območju zelo osiromašila. Danes so melioracijski kanali po poljih komajda opazni, saj so zaraščeni in zožani.

Vsekakor velja opozoriti, da morajo biti kakršnikoli posegi v strugo reke in njene pritoke izvedeni strokovno in tankočutno. Območja rek in še tako majhni pritoki so dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Z grobimi posegi uničimo naravno ravnovesje, ki tam vlada.

Da bi bolje poznali to raznovrstnost živalskega in rastlinskega sveta, smo sodelovali tudi z domačinom Primožom Bizjanom, ki na naši šoli vodi krožek gozdovniki ter spremlja in opazuje reko že več desetletij.

 Lahko smo ponosni na biotsko pestrost reke Horjulščice, saj nudi zavetje številnim različnim rastlinskim in živalskim vrstam, tudi ogroženim.

Živali: raca mlakarica, kačji pastir, kobranka (kača), obrobljeni kozak (žuželka), zelena žama, mresti, pupek, vodni polž, pupek, krastača, muha enodnevnica, močerad, belouška, potočni rak, vodni drsalec, vodomec, povodni kos, vidra, ščuka, potočna postrv, kapelj (riba), potočni škržek (polž), siva čaplja, črna štorklja, mali slavec.

Ker v pritokih reke še živijo potočni raki, to pomeni, da je tam voda še zelo čista. Velika onesnaženost voda je vzrok, da so potočni raki ogroženi.

Rastline: močvirski tulipan ali močvirska logarica, navadni rmanec (v vodi), navadno ločje, ostri šaš, rogolist (v vodi), vodna zlatica, širokolistni rogoz, račja zel, sračica, baldrijan, kalužnica, kukavica (orhideja), navadni trs.

Tu se nahajata kar dve rastlinski vrsti, ki sta ogroženi; močvirski tulipan ter navadni rmanec.

Pestrost našega živalskega in rastlinskega sveta je zelo raznovrsta in bogata, saj jim to okolje nudi različne oblike vodnega ekosistema.

Da bi bolje spoznali mnenje občanov o reki Horjulščici in njenih pritokih, smo anketirali 69 prebivalcev naše občine.

Kar tretjina občanov je menila, da ljudje še vedno »na črno« odlagajo smeti v bližini reke. Prevladujejo gradbeni in biološki odpadki. Vendar so prisotne tudi gume in bela tehnika, ki onesnažujejo reko in podtalnico.

Več kot dve tretjini ljudi meni, da je reka v današnjem času bolj onesnažena, kakor je bila pred letom 1980.

Kar polovica ljudi je že videla potočnega raka in več kot polovica anketirancev se je že kopala v reki.

Od zaščitenih rastlin so najpogosteje videli močvirski tulipan.

Ko so bile stoletne vode, 19. 9. 2010 in 22. 10. 2014, je bil najbolj prizadet južni in jugo-zahodni del Ljubljane, je tukaj manj kot polovica prebivalcev imela težave z vodo.

Nihče od anketiranih se ni strinajal z izgradnjo vodnega zadrževalnika pri Brezju, najpogosteje je bil naveden vzrok, da bi bile potem večje poplave v Občini Horjul.

Kaj smo spoznali?

Horjulščica ima zelo bogat in pester biotop, ker so se na njej v preteklosti izvajali relativno majhni posegi, ki bi lahko porušili naravno ravnovesje. Starejši prebivalci menijo, da se osiromašen del reke nahaja od zastarele čistilne naprave dalje, katero bi morali posodoboti. Močvirnati predeli doline niso zemlja brez vrednosti, saj nudijo dom številnim živalskim in rastlinskim vrstam. Zaradi klimatskih sprememb bodo desetletne in stoletne vode vse pogostejše, narave voda ne moremo spremeniti, mi smo tisti, ki se ji moramo prilagoditi in z njo sobivati. Človek današnjega časa se premalo zaveda bogastva in pasti voda. Neglede na to da hočemo reke in potoke omejiti, si bo voda vedno izborila svoj prostor.

VIRI IN LITERATURA

Anketa izvedena med 69 prebivalci Občine Horjul,

Wikipedija, pojmi: Horjulščica, Šujica, Vrzdenec.

Diplomska naloga; Vpliv zadrževalnika Brezje na poplavne vode reke Horjulščice, Matjaž Knapič, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 2007,

Dolina med zelenimi griči, Ida Intihar, Horjul-Turistično društvo, 2001

Sodelujoči pri projektu:

-prebivalci Občine Horjul,

-Primož Bizjan, naravoslovno-matematični tehnolog.

Sodelujoči učenci: Ema Keršmanec, Maja Plestenjak, Arne Trček, Janja Stanovnik, Lea Rožnik, Žan Rožnik, Vlasta Čadež, Lucija Slovša, Karolina Končan, Iza Končan, Pia Šušteršič, Nejc Kunej.

Mentor: Helena Leskovec, prof. raz. pouka