Javni vodovod v Horjulu predstavlja enega od najpomembnejših infrastrukturnih objektov v občini, saj pitno vodo zagotavlja skoraj polovici občanov. Vodovod v Horjulu se je gradil pred več kot štiridesetimi leti, zato je dotrajan in po mnenju nekaterih celo nevaren, saj se je horjulska voda do nedavnega na enem delu še vedno pretakala po salonitnih oziroma azbestnih ceveh. Poleg slabše kakovosti cevi, neustrezne trdosti in vzdržljivosti naj bi se pojavljalo tudi vprašanje higienske in zdravstvene ustreznosti. Salonitne cevi namreč vsebujejo azbest, ta pa naj bi škodljivo vplival na človekovo zdravje. Čeprav v Sloveniji še nismo sprejeli zakona, ki bi narekoval obvezno zamenjavo oporečnih salonitnih cevi s sodobnejšimi materiali, so se v horjulski občini že pred leti lotili tega projekta. Postopoma jim je uspelo obnoviti celotno omrežje, ostal je le še krak v dolžini okrog 150 metrov na Ljubljanski ulici, ki pa so ga zamenjali v začetku letošnjega aprila. Ta je bil zaradi poteka cevovoda prek dvorišč in vrtičkov še posebno zahteven. A preden je zelenje zares pognalo in so vrtički dobili vsebino, so zaposleni pri izvajalcu del, podjetju Marolt Janez, s. p., predvsem s krampom in lopato zamenjali zadnje metre salonitnih cevi z alkaten cevmi, ki so kakovostnejše ter zdravju prijaznejše.