Logo MojaObčina.si
DANES
16°C
3°C
JUTRI
18°C
6°C
Oceni objavo

Obiskali smo Prlekijo in Prekmurje

Težko smo pričakovali sredo, 16. 1. 2013, ko smo se dobrovski upokojenci z dvema avtobusoma odpravili proti Prlekiji in Prekmurju. Vreme ni bilo obetavno, deževalo je, ampak kadar gre vesela družba na izlet, vedno posije sonce. In res je bilo tako. Prvi postanek za jutranjo kavo smo imeli v Tepanjah. Nato smo pot nadaljevali proti Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Sprejel nas je pater Bernard, ki vodi cerkev in samostan. Ogledali smo si cerkev in prisluhnili njeni zgodovini. Je tristolpna baročna cerkev, ki jo upravljajo bratje frančiškani; stoji na griču in dominira nad celotnim naseljem in vso Pesniško dolino. Danes se naselje imenuje po cerkvi – Sv. Trojica. Legenda pravi, da so se nad gričem pogosto videle tri nenavadno svetle zvezde, kar so ljudje razumeli kot znamenje za postavitev cerkve. Grof W. Stubenberg je podaril zemljo, sekovski škof Janez Marko pa je leta 1636 blagoslovil temeljni kamen. Leta 1640 se je gradnja cerkve zaključila. Ta je bila manjša od sedanje, leta 1693 pa so ji prizidali Loretsko kapelo. Toda zaradi velikega števila romarjev je bila še premajhna in leta 1735 so očetje avguštinci začeli graditi večjo cerkev ter jo dokončali leta 1780. Cerkev je spremenila svojo lego. Nekdanja ladja je postala prezbiterij in zvonik je postal oltarni del. Zunaj so prizidali tri kapele in Marijino kapelo. Fasado krasi bogat portal s plastiko Sv. Trojice, kipom sv. Janeza Fortunata in sv. Nikolaja Tolentinskega, pa še bi lahko naštevali, ampak po izčrpni razlagi smo se morali od patra Bernarda posloviti. Nadaljevali smo pot v Sv. Jurij, v oljarno Kocbek. Tam smo si ogledali proizvodnjo – kako pridelujejo olje iz bučnih in sončničnih semen. Sledila je degustacija olj, namazov, rolade in čokolade. Izdelke smo lahko tudi kupili. Nato smo se podali na ogled kraja Sv. Jurij, kjer se je rodilo kar nekaj znanih slovenskih mož, zgodovinar Davorin Trstenjak, politik Edvard Kocbek, pisatelj Bratko Kreft, škof Vekoslav Grmič, pisatelj Ivan Vuk in drugi. Sprejeli so nas župan Tone Slana, predsednik DU Marjan Korelc s svojo ekipo upokojencev ter Ivan in Zorica Belec, ki sta naša dolgoletna prijatelja. Lepo so nas pogostili. Ogledali smo si njihovo novo občinsko stavbo, sledil pa je kulturni program z nagovorom župana in predsednika upokojencev. Ogledali smo si kratek film iz njihovega kraja. Povedali so, da so v novih prostorih v enem letu gostili 100 javnih prireditev. Upokojenci imajo v svojih vrstah tudi kvartet, imenuje se Kapeljski kvartet. Spremljala jih je tudi harmonika.

Našim gostiteljem je predsednik Tone izročil darila, med drugim tudi knjigo s posvetilom g. Setnikarja, župana naše občine, Tonetu Slani. Čas je tekel, treba se je bilo posloviti, kajti na Stari Gori sta nas že čakala vodiča. V dveh skupinah smo si ogledali muzej, cerkev Sv. Duha in mlin na veter. Sledila je malica – prleška ocvirkova pogača.

Iz Prlekije smo pot nadaljevali v Prekmurje, v vas Lipovci pri Beltincih. Tam smo si ogledali staro kmečko obrt pletenja različnih izdelkov iz slame. S tem se v Lipovcih ukvarjajo še tri družine. Gospa Brigita Smodiš nam je razložila, kako posejejo rž in požanjejo slamo, jo pravilno sušijo, iz nje pa nastajajo lepi izdelki. Te smo lahko tudi kupili.

Po dobri uri in pol ogleda smo se po avtocesti vrnili k Sv. Juriju in se ustavili v kraju Komarnica v Občini Cerkvenjak, na turistični kmetiji Breznik. To je bila zadnja postojanka v dolgem, lepem in sončnem dnevu. Gospodar nas je pričakal z aperitivom in prleško pogačo. Čas je bil za pozno kosilo. Po kosilu pa nas je sin Marko zabaval s harmoniko. Seveda smo tudi zaplesali.

Ogledali smo si še vinsko klet in pokusili domača vina. Ura je tekla pozno v noč, morali smo se posloviti, kajti pot domov je bila še dolga. Veseli, polni lepih vtisov smo se odpeljali proti domu. Na poti smo imeli krajši postanek, na Dobrovo pa smo prispeli ob 2. uri zjutraj.

 

 

                                                                                              Za DU Dobrova

                                                                                          zapisala Anica Tomšič  

Oglejte si tudi