Župan je na tiskovni konferenci posebej poudaril, da so se skozi samo pripravo novega občinskega prostorskega akta vse vloge obravnavale enako. "Vlagatelj ni bil pomemben, pač pa prostor, kjer je bila pobuda za spremembo namenske rabe želena," je dodal. Območja namenske rabe prostora so bila namreč določena v skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij. Glede na navedeno so se torej upoštevala vsa dejstva, in sicer, da je območje občine v veliki meri zavarovano kot območje naravnih vrednot in izjemne kulturne dediščine ter da del območja spada v krajinski park Polhograjski dolomiti, poleg tega pa v dolinskem delu predstavljajo velik problem poplavno ogrožena območja. Iz teh in še nekaterih drugih razlogov pa so po navedbah župana nekatere pobude oziroma pripombe zavrnili oz. jih niso upoštevali. Teh je bilo 52 % od vseh 490 prejetih. Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec je z odločitvijo občinskega sveta in dolgo pričakovanim sprejetjem OPN zadovoljen, saj je dolgotrajni postopek sprejemanja uspešno zaključen. Kljub temu pričakuje nezadovoljstvo s strani pobudnikov, ki jim želja ni bila ugodena. "Tudi sam bi si želel, da bi nam vseh 124 evidentiranih črnih gradenj v občini uspelo vključiti v območje zazidljivih površin. Sprejeti OPN je le prvi korak, v katerem smo to lahko omogočili oseminštiridesetim, v prihodnje pa se bomo potrudili, da jih bo še več," je dejal in zaključil: "Zavedati se je treba, da je dokument izrednega pomena za nadaljnji razvoj občine, saj bo služil kot strateški in izvedbeni načrt, ki bo podlaga za pripravo novih projektov. Hkrati pa je treba vedeti, da je akt živ in ga je glede na celoten prostor in razvoj treba ves čas spremljati ter prilagajati potrebam in željam, zato bo občina v prihodnje poskušala ugoditi še vsem preostalim občanom, katerim v tem postopku glede na strogo zakonodajo ni bilo mogoče pozitivno rešiti vloge."
V javnosti je največ vroče krvi povzročilo vprašanje zemljišča Marka Jakliča, nekdanjega direktorja Lekarne Ljubljana, ki je po navedbah slovenskih medijev danes sicer last njegove soproge. Na zemljišču na Selu nad Polhovim Gradcem namreč stoji zelo razvpita črna gradnja – obnovljeni objekt z bazenom, ki je bil že nekajkrat tik pred rušitvijo, vendar se to zaradi različnih napak v postopku nikoli ni zgodilo. Zemljišče je z novosprejetim OPN postalo del območja stavbnih zemljišč. Marko Jaklič je namreč pobudo za spremembo namenske rabe prostora za zemljišča vložil že 28. 2. 2006 in jo dopolnil 13. 4. 2007. Tako jo je občina skupaj s preostalimi posredovala v smernice nosilcem urejanja prostora. Ti pa so nanjo podali vsa potrebna pozitivna mnenja, zato se je pobuda v sprejetem OPN lahko upoštevala. S tem je, po pisanju slovenskih medijev, Jaklič dobil pravno podlago in zeleno luč za legalizacijo na črno zgrajenih objektov na njegovem posestvu. Za to pa je potrebna še pridobitev gradbenega dovoljenja s strani upravne enote, ki preveri namensko rabo prostora ter okvire meril in smernic, ki so jih predpisali pristojni državni nosilci urejanja prostora. Legalizacija omenjenih objektov je najverjetneje le še vprašanje časa, še zanimivejše pa bo nadaljevanje, in sicer razvoj kmetijske dejavnosti na posestvu Jaklič. Dejstvo je, da je navedeno zemljišče, na katerem je pred tem stala več kot dvesto let stara gorska kmetija, namenjeno kmetijski dejavnosti. Kakšna bo torej prihodnost kmetijskega posestva na Selu nad Polhovim Gradcem, ki na tem območju ni edino v lasti Jakličevih, drugo posestvo namreč stoji na Setniku, bodo odločali organi v nadaljnjih postopkih; ali se bo na zemljišču resnično izvajala kmetijska dejavnost, čemur naj bi v prvi vrsti služilo, pa je vprašanje, ki ga lahko zastavimo nekdanjemu prvemu lekarnarju. Kdo ve, morda se bo ta v prihodnje poslužil drugačnih dejavnosti in se, kot so dejali razsvetljenci, "vrnil nazaj k naravi".
Nadja Prosen Verbič
Foto: npv
