Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za ponedeljek, 24.04.2017

pretežno oblačno
Ponoči se bo na Primorskem od zahoda oblačnost povečala. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, na Primorskem do 8 stopinj C.
6°C | 15°C
torek, 25.04.2017
10°C | 19°C
sreda, 26.04.2017
11°C | 19°C
četrtek, 27.04.2017
11°C | 15°C
Opozorila
Nedelja, 23.4.2017 ob 17h
Dodatnega opozorila ni.
6°C
15°C
pretežno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Lokalne skupnosti

Spominska slovesnost s kardinalom Rodetom


LOKALNE SKUPNOSTI

| |
11.07.2016      9:51
A A

Spominska slovesnost s kardinalom Rodetom


Šentjošt, 10. julij – Slovesnost v spomin na umorjene žrtve komunističnega nasilja med in po vojni v šentjoški župniji je letos zaznamoval visok cerkveni obisk – mašo je daroval kardinal Franc Rode. V kulturnem programu je bil slavnostni govornik Peter Sušnik, predsednik Nove slovenske zaveze, podelili so Ehrlichova priznanja in medalje, hkrati pa je bila na ogled tudi razstava o prepovedani povojni literaturi.


Deli:

Prve žrtve so padle že po prvem letu vojne, zato so Šentjoščani v želji po preživetju julija 1942, kot eni prvih v Sloveniji, organizirali vaško stražo. Partizanski napad na Šentjošt, ki je temu sledil, se je izjalovil, zato so napadalci v naslednjih treh mesecih iz maščevanja pobili 25 domačinov. Statistika pravi, da je po koncu vojne v župniji Šentjošt bilo prebivalstvo zdesetkano, bilo je skoraj 20 % manj ljudi. Se pravi 165 žrtev, večinoma komunističnega nasilja. V spomin na bratomorno vojno so domačini leta 1995 sredi vasi postavili spominsko kapelo, pred katero vsako leto v začetku julija poteka spominska maša s kulturnim programom.

Kardinal Rode se je v pridigi dotaknil osnovne maksime krščanstva: ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. To so po njegovem vsi trije totalitarni režimi 20. stoletja – fašizem, nacizem in komunizem – izključevali. V ospredje so postavljali sovraštvo, tako Rode, do rase, narodnosti in družbenega sloja. Komunizem je tako stavil na sovraštvo, ki je postalo gonilna sila revolucije, ta pa je prevzela osvobodilno pobudo. Po njegovem bi jo Slovenci odnesli bolje, če bi se po zgledu Nizozemcev, Dancev in Belgijcev zavzeli za pasiven odpor, saj bi se izognili veliki materialni škodi in nepotrebnim žrtvam.  

Po koncu maše je sledil uro dolg kulturni program, v okviru katerega so se spomnili polpretekle zgodovine, a hkrati tudi srebrnega jubileja domovine, zato je bil naslov prireditve Slovenija – praznujemo s teboj. Osrednji govornik prireditve je bil Peter Sušnik iz Nove zaveze. Po njegovem sta termina »vaška straža« in »domobranstvo« v Sloveniji po krivici dobila izjemno negativno konotacijo, kar je plod zavestnega dela levice, ki se oplaja iz nekdanje rdeče ideologije. Ljudi, ki z njo ne simpatizirajo, ima za drugorazredne državljane. »Koliko drugorazrednosti smo še pripravljeni preživeti?« se je spraševal, a hkrati tudi dodal, da so trenutni notranji boji na desnici znova samo mlin na vodo levici. Kot bi se desni voditelji ničesar ne naučili in nimajo modrosti, je še dodal.

Pred podelitvijo Ehrlichovih priznanj in medalj, ki jih podeljuje odbor zaslužnim Slovenkam in Slovencem, ki ohranjajo spomin na težke čase in dediščino prenašajo na naslednje rodove, je zbrane nagovoril še Ante Belija iz hrvaškega društva za žrtve vojne. Letošnja priznanja in medalje so prejeli Majda in Alojz Starman, Jelka Mrak Dolinar, Marija Inzko (vsi iz avstrijske Koroške) in Franc Rode.

Po koncu kulturnega programa so si zbrani lahko ogledali še razstavo o prepovedani literaturi 1945–1991 z naslovom Stop, cenzura! Razstava Helene Janežič iz NUK v Ljubljani je predstavila sezname prepovedanih knjig, obelodanila akcijo čiščenja knjižnic in knjigarn leta 1945 ter predstavila štiri v Sloveniji tudi uradno prepovedane knjige.

 

Gašper Tominc, foto: GT




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Dobrova-Polhov Gradec!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
Naš časopis
Številka: 447
Izšla: 27.03.2017
Poglej Pdf

Bodite prvi pri oddaji mnenja.