Po zdaj veljavnem prostorskem aktu na zemljišču, kjer se danes izvaja gradnja, ne bi bilo možno graditi. Vendar je takratni investitor gradbeno dovoljenje pridobil že v začetku leta 2010. Nakar so ga podaljšali dvakrat in tik pred potekom zadnjega so odprli gradbišče, za kar je zadostovala zgolj postavitev ograje okrog parcele. Novi investitor, Kostak, komunalno in gradbeno podjetje, d. d., iz Krškega, je v lanskem letu pričel z gradnjo petih objektov, željo pa ima še po enem. Zanj še nima gradbenega dovoljenja, je pa status parcele, kjer bi želel graditi, danes nezazidljivo zemljišče, zato do tega vsaj zaenkrat ne bo prišlo. Sklican je bil tudi sestanek, na katerega so bili poleg investitorja povabljeni vsi lastniki sosednjih parcel. Mnenja so različna. Mejaši namreč nimajo nobenih pripomb z gradnjo in celo spodbujajo, da bi občina dala soglasje h graditvi šestega objekta. Tisti pa, ki živijo neposredno za že pozidanimi objekti in so jim ti popolnoma spremenili življenje, pa nikakor niso zadovoljni. Moje mnenje in mnenje občinskega sveta kot tudi mnogih drugih občanov je, da na tako območje takšni objekti ne sodijo, da so preblizu državne ceste in postavljeni pod nivo državne ceste v prostor, ki je ob vsakem večjem deževju poplavljen. Prav tako ocenjujemo, da je glede na velikost objektov in število stanovanj, ki bodo v njih, zagotovljenih premalo parkirnih mest, ki pa bodo po preteklih izkušnjah zalita z vodo. Zato že na tem mestu opozarjam vse potencialne kupce teh stanovanj, naj se pred nakupom prepričajo, da ne bodo ob visokih vodah v spodnjih prostorih plavali. Postavimo si lahko vprašanje, kako je skozi zakonodajo nekomu uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje na območju, kjer je velik problem voda. Vprašanje je tudi, na koga se bodo ljudje, ki bodo ta stanovanja kupili, obrnili, ko bo to območje zalila voda. Se bodo obrnili na občino ali na izvajalca in ljudi, ki so zagotovili, da je to območje varno in da tam vode več ne bo?

Dostop do Osnovne šole Dobrova z regionalne ceste Polhov Gradec–Dobrova počasi dobiva končno podobo in za seboj pušča nekatere pomisleke. Vprašanje je sedaj namenjeno zgolj dnevu odprtja priključka za promet.

Tu izvajanje del poteka po predvidenem terminskem načrtu, kar pomeni, da se bodo dela do konca poletja zaključila in se bo v novo šolsko leto že lahko peljalo po novi cesti. Drži, da so se občani tekom projekta na občinsko upravo pogosto obračali z vprašanjem, ali bo cesta enosmerna. Sedaj, ko je večji del ceste s pločnikom že asfaltiran, se lahko vidi, da je cesta dvosmerna in da bo promet potekal v obe smeri. Trenutno izbrani izvajalec, Cestno podjetje Nova Gorica, d. d., gradi navezavo do same osnovne šole, potem pa bo potrebno poskrbeti še za ureditev postajališča, ustrezno nameščeno ograjo ter druga zaključna dela. V sklopu tega se bo ustrezno uredil tudi promet, ki je del opravljene celostne študije s signalizacijo. Prestavljena bo  tabla s krajevnim napisom, ki bo podaljšala dolžino območja z nižjo hitrostjo. Prav tako se bo na novo oblikoval prometni režim v starem delu Dobrove, ki se bo zaprl za tranzit in bo dovoljen le za stanovalce in dostavo. O vsem tem, kakšna bo prometna ureditev in kako bo prometni režim dostopanja do šole potekal, bodo še pred začetkom šolskega leta vsi krajani Dobrove in vsi, ki imajo otroke v dobrovski šoli, na ustrezen način obveščeni. Naj izkoristim že tu priložnost in se zahvalim vsem lastnikom zemljišč, ki so le prisluhnili zadevi in z nami našli skupni jezik, da je do realizacije projekta, ki se je načrtoval že več deset let, le prišlo.

O rekonstrukciji republiške ceste Ljubljana–Polhov Gradec se govori že leta. Vedno se razlog najde v denarju, ki ga država temu projektu ne nameni. Letos je denar predviden v državnem proračunu. Nam bo ponovno spolzel iz rok ali smo lahko bolj optimistični?

Tudi sam lahko rečem, da se na republiški cesti od leta 2012 ni praktično nič zgodilo. Na določenih predelih je cesta v res zelo slabem stanju in je že vprašljiva za normalen, varen promet. Po večkratnem opozarjanju in skupnih ogledih ceste in projektih, ki so bili zanjo izdelani, se je v letošnjem letu v državnem proračunu vendar le našel denar, in sicer za štiri odseke. Za najslabši del, od Šujice do Gaberij, DRSC že pripravlja ustrezen razpis za rekonstrukcijo. Tudi na območju ceste v Srednji vasi, za katerega je bil projekt izdelan že leta 2012, se bodo začeli premiki. V tem trenutku je pripravljen razpis za izbiro izvajalca del in naj bi se rekonstrukcija pričela jeseni. Na delu vsakoletnih poplav, za območje od Dvora do Žerovnika, pa je v pripravi projektna dokumentacija, zanjo je že bila izbrana projektantska hiša. Na tem območju so občani na terenu že lahko videli geodete, ki so opravljali posnetke obstoječe ceste, ter geomehanike, ki so opravljali sondažo za geološko-geomehansko poročilo. Tudi za cesto Polhov Gradec–Ljubljanica, v Mali vodi, kjer cesta še ni asfaltirana, se pripravlja nov projekt. Obstoječi projekt je Zavod za varstvo narave namreč preprečil, saj naj bi bil sam vodotok Mala voda biotsko raznovrstna naravna vrednota.

Ko govorimo o najpogostejših vprašanjih, ne moremo mimo poplavne varnosti.

Danes veljavna Uredba o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec, ki je bila sprejeta 2013, predvideva 2 fazi. V 1. fazi so zajeta tudi vsa območja v naši občini. Ta faza je razdeljena še na A-, B-, C-fazo. 1. A-faza vključuje ureditve v Ljubljani, 1. B-faza so ureditve v naši občini – ureditve na Šujici, v Dolenji vasi in Polhovem Gradcu. Za vse tri ureditve je v izdelavi projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja. To je po mojem mnenju eden od pokazateljev, da bomo le prišli do izvedbe teh ukrepov na teh območjih. Naslednji korak bodo še ostale ureditve na naših vodotokih, ki se še ne projektirajo. Hkrati pa je potrebno vse vodotoke vzdrževati in obnavljati infrastrukturo, za kar pa v letošnjem letu v državnem proračunu ni sredstev. Okrog samega zadrževalnika pa lahko še enkrat zagotovim, kot je bilo že večkrat omenjeno in napisano, da ga uredba predvideva v 2. fazi. Vendar sem prepričan, da bodo ukrepi iz prve faze skoraj zagotovo zagotovili poplavno varnost in pokazali, da je zadrževalnik nepotreben, kar bodo pokazali tudi vsi nadaljnji izračuni in študije.

V zadnjem času se zaradi objave, da je severna trasa postavitve najmočnejšega dvojnega 400-kilovoltnega daljnovoda primernejša od južne, vse pogosteje ponovno razpravlja o gradnji visokonapetostnih daljnovodov skozi našo občino. Kakšna je vloga in stališče občine?

Stališče občine je vse od prvega zahtevka za mnenje občine, ki ga je izdala že leta 2008, pa do danes enako in nespremenjeno, in sicer da v kolikor se bo daljnovod obnavljal in gradil, se mora ta v občini Dobrova - Polhov Gradec umakniti z vseh urbanih območij. To pomeni, da na trasi, kjer poteka 220-kilovolten daljnovod, ni mogoče postavit dvakrat močnejšega. Nikakor ne bomo dovolili, da bi se ta postavil v bližino urbanih območij ali šol. To stališče jasno in glasno povemo, kjer je to potrebno. V lanskem letu je bila, poleg civilne iniciative, ustanovljena na ministrstvu za okolje in prostor tudi delovna skupina, v katero smo bili povabljeni vsi predstavniki občin, skozi katere naj bi šel daljnovod, in na teh delovnih sestankih smo jasno povedali, da so naše zahteve nespremenjene.

Velik korak v pravo smer je občina Dobrova - Polhov Gradec naredila tudi na področju izboljšanja rezultatov glede pitne vode.

Pri upravljanju vodovodov, s katerimi upravlja režijski obrat občine, smo v zadnjih dveh letih predvsem na tistih vodovodih, kjer je bila kvaliteta vode velikokrat slabša, s posodobitvijo in nameščanjem dodatnih mehanskih čistilnih filtrov uspeli zagotoviti kvalitetno vodo in s tem tudi nemoteno dobavo za uporabnike.  Zahteve in standardi o kvaliteti vode so vedno višji. Temu dokaj uspešno tudi sledimo, kar dokazuje tudi dejstvo, da na vodovodih, kjer je bilo vodo večino časa potrebno prekuhavati, sedaj to ni več potrebno. Urejamo tudi vse ostale nerešene probleme, ki so se pojavljali na javnih vodovodih, tako glede opreme kot lastništva. Naša skrb je, da vsakemu občanu zagotovimo kvalitetno, zdravo, čisto pitno vodo, da ne prihaja do izpadov in je cena sprejemljiva. Za občino je bil pričetek upravljanja z vodovodi zelo zahteven projekt, predvsem z vidika ureditve vseh potrebnih dokumentov, ki jih zakon in uredba zahtevata, in ostalih tehničnih zahtev. Sedaj imamo v pripravi elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, ki ga je upravljavec vodovodov dolžan izdelati. Tako bo poskrbljeno, da bo cena vode tudi v skladu z zakonodajo in odlokom o oskrbi s pito vodo. Sledimo cilju, da se cena vode bistveno ne bo spremenila in bomo imeli ceno med najnižjimi v širšem okolju.

Smo v visoki kolesarski sezoni, kar se pozna tudi na regionalni cesti Ljubljana–Polhov Gradec, kjer moramo biti pri vožnji izjemno pozorni. Kolesarska cesta na tej relaciji bi bila zares potrebna.

Izdelan je idejni projekt. Ta je prijavljen kot eden izmed prioritetnih občinskih projektov na RRA LUR. Tudi sicer pa se na regijskem nivoju pripravlja skupen projekt kolesarske mreže. Dejstvo je, da gre za izredno zahteven projekt, ki ima tudi visoke finančne posledice, zato bo do njegove realizacije prišlo izključno, v kolikor bomo dobili pomoč pri sofinanciranju. Upamo, da čim prej.

Največji žulj prebivalcev Dobrove oziroma zgolj nekaterih pa je ureditev centra naselja. Več kot desetletni projekt še vedno ostaja pri besedah in na papirju.

Tu se zgodba odvija izredno počasi. Kmetijska zadruga Dobrova ne najde pravega načina, kako bi se odločila za sodelovanje z občino, da bi skupaj lahko izpeljali ta pomemben projekt. Vselej, ko dosežemo dogovor, ki bi vodil korak naprej, ta po določenem času mnenje ali zahteve spremeni in poskuša sestanek prestavljati, da se zadeve čim počasneje odvijajo. Želja občine je, da na tem območju nastane objekt, ki bo reševal vse želje, tako kmetijske zadruge, kot potrebe občanov in občine. Zato bi si želel bistveno boljšega in resnega  pristopa, da bi vendarle našli način, kako ta projekt pripeljati do konca. Občina je prisluhnila prav vsem željam in potrebam zadruge in sedaj že šesto leto pripravljamo takšne in drugačne idejne rešitve, tudi po predlogih zadruge. Mislim, da je potrebno, da se Kmetijska zadruga Dobrova z vso resnostjo odzove na to in da v kolikor ima interes, tudi resno pristopi k temu projektu. Zaradi vse pogostejših vprašanj občanov, zakaj se tu zadeve ne premaknejo naprej, pripravljamo zbor krajanov, na katerem bomo predstavili celotno kronologijo aktivnosti in dogovorov, ki jih je občina v vseh teh letih izvajala in s kmetijsko zadrugo sprejela. Prav je, da občani slišijo celotno zgodbo, zato vabljeni v petek, 8. julija, ob 20. uri v avlo Osnovne šole Dobrova.

Za konec pa še vprašanje, primerno mesecu in letnemu času. Kako boste preživeli poletni dopust?

Dopust bom preživel s svojimi najbližjimi. Dovolite pa mi, da še vsem bralkam in bralcem zaželim lepo poletje ter brezskrbne počitniške dni, ki naj vam dajo novih energij ter dobrih misli o vsem, kar se dogaja okoli nas.

Nadja Prosen Verbič