Logo MojaObčina.si
DANES
16°C
3°C
JUTRI
18°C
6°C
Oceni objavo

Pomlad je že skoraj tukaj!

Zopet smo za vas pripravili nasvete, ki vam bodo olajšali vrtnarska opravila in morda tudi predstavili nekaj novega! Marca začenjamo načrtovati vrt in izbirati semena rastlin, ki jih bomo sadili. Strokovnjaki Vrtnega centra Eurogarden so za vas pripravili nasvete, kako začeti novo sezono.

Vsi že komaj čakamo, da dolge in mrzle zimske dni zamenjamo za bolj tople, daljše in sončne dneve. Da se narava končno začne prebujati in da lahko začnemo prva spomladanska opravila po naših vrtovih.

 

Priprava na setev


V našem Vrtnem centru Eurogarden vam svetujemo, da si za uspešen začetek pripravite setveni načrt. Pred tem si pripravite seznam rastlin, ki jih želite gojiti. Dela pa začnemo, ko se vrtna zemlja dovolj osuši in ogreje za pripravo gredic.

 

Zelenjavni vrt


Pospravimo ostanke zadnje zimske zelenjave. Grede zrahljamo in pognojimo z organskimi gnojili. Prekrijemo jih s folijo ali tunelom in počakamo teden dni, da se zemlja ogreje; nato sejemo zgodnjo zelenjavo. Seme, ki smo ga posejali februarja, prepikiramo v toplo gredo.

Ponudba semen na našem trgu je res velika. Večinoma sejemo v zemljo (vrt ali lončke), seme lahko prej nakalimo na ustrezni podlagi, ga postavimo na toplo mesto in pazimo, da je podlaga ves čas vlažna.

 

Vrtnine sejemo neurejeno ali pa v setvene grede. Setev v setvene grede ni primerna za vrste, ki slabo prenašajo presajanje (npr. korenje). V setvene grede sejemo v vrstah s 15-centimetrskim razmikom. Pri setvi na prosto pazimo, da so tla primerno ogreta in pravilno obdelana.

Pred setvijo tla prekopljemo z lopato, pograbimo vse kepe zemlje in odstranimo morebitno kamenje. Globina setve je odvisna od velikosti semena. Manjša semena sejemo bolj plitvo (1 cm), debelejša pa globlje (5 cm). Pazimo, da sejemo dovolj na redko, da se bodo mlade rastlinice lepo razvijale. Večino zelenjave sejemo v brazde. Na gredi napeljemo vrvico in ob njej naredimo za seme dovolj globoko brazdo. Semena potresemo vanjo in jih prekrijemo s prstjo s pomočjo grabelj. Tla rahlo pretlačimo in zalijemo. Gosteje sejemo, če bomo rastline pozneje presajali. Kombiniramo lahko hitro in počasi rastoče vrste. Hitro rastoče bodo dozorele, preden bi lahko ovirale počasi rastoče. Če sejemo v suhih razmerah, brazdo pred setvijo zalijemo z vodo in posamezno seme rahlo zadelamo v tla ter prekrijemo s suho prstjo. Rastline, ki rastejo bolj skupaj (npr. grah), sejemo v 25 cm široke jarke. Semena enakomerno razporedimo in zasujemo z zemljo. Bučna in fižolova semena sejemo posamično v luknje velikosti prsta. Zelenjavo, ki jo večkrat režemo (npr. solato), sejemo prosto ali pa v široke jarke, ki so 8 cm narazen. Mlade rastline postopno redčimo, da niso pregoste. Pri tem odstranjujemo slabše rastline. Populjene rastline odstranimo (kompostiramo), nato zemljo poravnamo. Presajanje je uspešnejše, če presajamo mlajše rastline. Preden začnemo presajati, rastline zalijemo. Rastlino izkopljemo iz zemlje, primemo za liste in prenesemo v izkopano luknjo ter zasujemo z zemljo tako, da so spodnji listi tik nad zemljo. Če je vreme toplo in suho, presajene rastline zalijemo in zaščitimo (gosta mreža ali stožci iz časopisnega papirja). Skrbimo, da je zemlja še nekaj naslednjih dni vlažna.
Da bo pridelek obilen in zdrav, moramo zelenjavni vrt pravilno negovati.

 

Nega vrta


Največja nadloga v vrtu je plevel, ki ga moramo redno odstranjevati. Pleveli rastlinam pobirajo hranilne snovi in vodo. Ustvarjajo tudi primerno okolje za razvoj škodljivcev in bolezni. Plevele lahko odstranimo mehansko ali uporabimo fitofarmacevtska sredstva.

 

Zastiranje


Tla zastiramo iz različnih vzrokov: preprečujemo rast plevela in dvigujemo temperaturo zemlje. Plastične folije uporabljamo za zatiranje plevela (črna), dvigovanje talne temperature (črna in prozorna) ter pospeševanje zorenja plodov (bela). Folijo položimo pred setvijo oz. saditvijo. Ob robu grede izkopljemo 10 cm globok jarek in z lopato folijo vdelamo v zemljo. Pri setvi izrežemo odprtine, skozi katere potisnemo seme v zemljo. Ko seme vzklije, rastlinico potegnemo skozi odprtino, da lahko nemoteno raste. Zalivamo po potrebi skozi odprtine. Zastiranje z organskimi snovmi, kot sta slama in lubje, je primerno, kjer želimo preprečevati razvoj plevela in izboljšati kakovost zemlje. Organska zastirka dobro vzdržuje zračno vlago. Najprimernejši čas za nanašanje je pomlad in zgodnje poletje, vendar ne, če so tla mrzla, zelo vlažna ali suha.

 

Namakanje


Zalivamo močno in občasno. Pri rahlem zalivanju voda prehitro izhlapi in rastline težko prenesejo sušo. Zalivamo zvečer ali zelo zgodaj zjutraj tako, da usmerimo curek proti bazi rastline. Mlade rastline zalivamo z zelo razpršenim curkom, najprimernejša je uporaba posode za zalivanje z nastavkom v obliki rože. Zalivamo tudi z naluknjano ali porozno cevjo, ki jo položimo med vrtnine. Voda počasi teče skozi luknjice in temeljito zalije pas okrog rastlin. Cev je enostavno premikati med gredicami.

 

Kolobarjenje


Pri kolobarjenju se vrtnine letno premikajo po gredah v določenem zaporedju. Prednost je v preprečevanju razmnoževanja raznih talnih škodljivcev, ki napadajo določene vrste zelenjave. Ko oblikujemo načrt kolobarjenja, si najprej naredimo seznam glavnih vrtnin in določimo približno količino, ki bi jo pridelovali. Na papir zarišemo razpredelnico (vrtnine v vrstah, meseci v stolpcih). V praznih prostorih si označimo setvene čase in čas rasti za posamezne vrtnine. Vsaki skupini zelenjave določimo svojo gredo in označimo najpomembnejšo. Po mesečnem načrtu, ki ga imamo, določimo vrstni red. Načrt lahko uporabljamo ves čas, le vrtnine premikamo z ene grede na drugo.

 

Zeliščni vrt


Odstranimo zastirko in obrežemo vsa olesenela zelišča. Odstranimo vse odmrle ostanke zelišč. Pripravimo grede za setev zelišč. V zaščitenem prostoru sejemo baziliko, koper, majaron, tolščak, na prostem pa ob primernem vremenu peteršilj, krebuljico, širokolistno vrtno krešo, ognjič in druge. Z dobrim načrtom bomo lahko zasadili zelo zanimiv zeliščni vrt. Za zeliščni vrt so najprimernejša lahka tla z dobro drenažo. Rastejo tudi v težji zemlji, vendar moramo izboljšati propustnost tal. Če ne moremo zagotoviti dobre drenaže, raje napravimo dvignjeno gredo ali pa posadimo zelišča v posode. Tla temeljito pripravimo z uporabo organskih gnojil.

 

Sadni vrt


Sadno drevje začnemo obrezovati in gnojiti. Proti koncu meseca marca že lahko zacvetijo marelice in breskve. Če se ponoči temperature še spustijo pod ledišče, drevesa zavijemo v kopreno.

 

Sajenje sadnega drevja


Velikokrat je vreme pozno jeseni neugodno in sadik ne moremo pravočasno posaditi. Zato sajenje prestavimo na februar ali marec oziroma ko vremenske razmere to dopuščajo.

Pri sajenju sadnega drevja vam v Eurogardnu svetujemo:
– sajenja se lotite čim prej, takoj ko je mogoče, dokler je še dobra izbira sadik v drevesnicah,
– zgodnejše sajenje pripomore, da se sadike hitreje ukoreninijo in lažje prenašajo sušo,
– sajenje opravite v suhem vremenu, ko zemlja ni več zmrznjena,
– pred sajenjem preverite zdravstveno stanje sadik, s škarjami prerežite korenine, ki morajo biti na prerezu bele in vlažne.

Še posebej vas opozarjamo, da vsako sadno drevo potrebuje svoj življenjski prostor (odvisno od podlage, sorte in gojitvene oblike). Okvirne sadilne razdalje so različne, za podrobnejša navodila se o tem posvetujte v naših vrtnih centrih ali se dodatno poučite. Zaradi velikih sadilnih razdalj sadimo ročno, le v primeru večjega števila sadik si lahko delo olajšamo s strojnim izkopom jam. Jama naj bo globoka vsaj 0,5 metra in široka vsaj 1 meter; pri izkopu damo vrhnjo, s hranili bogatejšo plast (ornico), debeline 20 centimetrov, na en kup in spodnjo plast (mrtvico) na drugi kup. Korenine zasujemo z rodovitnejšo zemljo.


Zaščita sadik


Kjer se pojavlja voluhar in pri sadnih vrstah, ki teknejo voluharju, moramo sadike posaditi v pocinkano zaščitno mrežo. S tem bomo drevesa obvarovali v prvih letih. V tem času, ko so brsti še zaprti, v obstoječih nasadih sadnega drevja opravimo tako imenovano zimsko škropljenje z bakrenimi in oljnimi pripravki. Pozneje lahko drevje zaščitimo z lepljivimi trakovi, ki jih nalepimo okrog debla.

 

Vinska trta


V marcu je še čas za rez vinske trte. Trto režemo zato, da zagotovimo pravilno razmerje med količino, kakovostjo in gospodarnostjo. Zavedati se moramo, da bomo kakovosten pridelek našli na rozgah, ki so vsaj 1 m dolge in debele od 8 mm do 1 cm. Pri rezi pazimo, da enoletni les režemo 1–2 cm nad očesom tako, da je rez nekoliko poševno od očesa. Pri rezi dvoletnega in starega lesa pazimo, da so rane pri rezi čim manjše. V dobi mirovanja lahko opravimo škropljenje z bakrenimi pripravki.

 

Okrasni vrt


Travo dobro pregrabimo in prezračimo. Prezračevanje opravimo ročno ali strojno. Proti koncu meseca trato temeljito pognojimo. Pregledamo in popravimo poti, zidove in ograje. Uredimo grede s trajnicami. Odstranimo vse odmrle dele rastlin ter ostanke zastirke. Rastline, ki so se preveč razrasle, lahko razdelimo in presadimo. Pregledamo gomolje trajnic, ki prezimujejo izven zemlje v kleti. Če so začele odganjati, jih postavimo v korita in zasujemo z zemljo, v primernih razmerah pa jih prenesemo ven, v grede. V toplo gredo sejemo enoletnice in trajnice. Sadimo vse vrste čebulnic. V hladnih nočeh zaščitimo proti mrazu občutljive čebulnice. Obrezujemo in strižemo grmovnice in živo mejo; ko popki nabreknejo, ne obrezujemo več. V vodnem vrtu očistimo ribnik. Popravimo bregove in odstranimo vse odmrle rastline oziroma njihove dele. Vrtnicam odstranimo zimsko zaščito in jih obrezujemo. Gnojimo trajnice ter okrasno drevje in grmovje.

Pravilna priprava tal je osnovno zagotovilo za lepo trato. Jeseni tla dobro pognojimo z organskimi in mineralnimi gnojili, ki vsebujejo manj dušika in več fosforja ter kalija. Spomladi zemljo poravnamo z grabljami in posejemo trato.

 

Setev


Pred setvijo mora biti zgornja plast zemlje obdelana tako, da je drobno grudičasta. Najprimernejši čas za setev trave je spomladi do sredine maja in konec poletja do sredine septembra. Lahko sejemo tudi v drugih mesecih, vendar moramo poskrbeti za dovolj temeljito namakanje.

Ko zemljišče pripravimo, se takoj lotimo setve, da se zemlja ne zapleveli in ne zbije. Sejemo različne vrste trav. Za setev izberemo primerno travno mešanico. Takoj po setvi uporabimo mineralno gnojilo, najbolje t. i. startno gnojilo. Nato seme z grabljami zagrabimo plitvo v zemljo in povaljamo z valjarjem. Po setvi moramo zemljo vzdrževati enakomerno vlažno.

 

V Vrtnem centru Eurogarden vam bomo z veseljem pomagali s koristnimi nasveti za delo v vašem vrtu, saj velja pravilo, da kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen!

Oglejte si tudi