Pravzaprav nisem noben poznavalec tega dogajanja; ponavadi vprašam svojega bratranca Tomaža, kako mu je šlo na Primorskih tekih, ko se končajo. Potem sledijo čestitke, ker je vedno nekje pri vrhu. Tudi letos je bilo tako. Letos pa je bilo drugače z mojim zanimanjem, saj smo v ŠD Slano blato Lokavec do zadnjega teka, pred štirinajstimi dnevi, na prvem mestu imeli našega člana Nejca Lokarja. Potem pa je Tomaž Ferjančič odtekel še en tek in zmagal. Prekaljeni maček, pač. Za Nejca, ki je začel intenzivneje teči šele letos, je tudi drugo mesto v absolutni konkurenci zelo lep uspeh, na katerega smo v Slanem blatu izjemno ponosni.
Ko sem popoldne gledala fotografije s podelitve v Vrtojbi, sem tam na zmagovalnem odru zagledala še en znan obraz dijakinje 4. letnika ŠGV, Monike Bajc. Pa sem jo vprašala, kako je s tem. Da je bila prva v mladinski in tretja v absolutni ženski konkurenci, mi je povedala, in s tem doprinesla k uspehu matičnega društva ŠD Nanos Podnanos, za katerega teče tudi Tomaž. Seveda nisem mogla mimo tega, da je nisem malo povprašala o tem, kako je z njeno tekaško zgodovino: "Pred tremi leti, ko sem prenehala trenirati rokomet, sem se začela udeleževati tekem za primorski pokalni tek. Včlanila sem se v ŠD Nanos Podnanos, katerega predsednik je oče moje prijateljice. Tekla sem in še vedno tečem zato, ker rada tečem in ker mi fizična dejavnost in svež zrak 'spucata glavo'. Čeprav v meni ni izrazite tekmovalnosti, sem vseeno zelo vesela vsakega uspeha. Predvsem mi je pomembno moje napredovanje in ne, koga prehitim. Tako sem tudi zelo vesela letošnjega rezultata, ko sem stopila na 3. stopničko med absolutnimi zmagovalkami Primorskega teka 2013."
Naj bo ta zapis le drobna čestitka vsem, ki jih noge silijo, da kljub natrpanim službenim in šolskim obveznostim obujejo tekaške copate, tečejo in zmagujejo. In ponosni smo lahko, da so naši Zgornjevipavci v tem tako dobri, med njimi tudi Tomaž Ferjančič, Nejc Lokar in Monika Bajc.
Bojana P. Kompara