Pet let življenja v centru starejših Pristan

˝Včasih čas prehitro beži, včasih se zdi kot da spi. Vsakdo mu da svoj obraz, ki v sebi skriva zmago in poraz.˝

Te besede neznanega avtorja tako lepo povežejo bistvo obstoja vsakega posameznika, a zdi se mi, da povzamejo tudi bistvo obstoja Centra starejših Pristan. Čas namreč res hitro beži in že pet let je mimo, odkar so se gradbena dela ob vipavskem drevoredu zaključila. Tovornjaki in gradbeni stroji so odšli, izrisala pa se je nova podoba današnjega Pristana.

Bolj kot samega odprtja, 27. januarja 2010, se večina zaposlenih spominja prihoda prvega stanovalca 5. februarja 2015. Na ta dan je bil sedaj že pokojni gospod Zoran deležen pomoči in pozornosti celotne ekipe zaposlenih in jim tako ostal v posebnem spominu. Z njim se je začelo življenje v naši ustanovi, zato smo 5. februar 2015 izbrali za praznovanje pete obletnice.

Ker je v Pristanu od nekdaj za stanovalce in zaposlene značilna povezanost, domačnost in dobra volja, smo tudi tokrat praznovali skupaj. V tem četrtkovem dopoldnevu je zabavo začel direktor Martin Kopatin, ki je pozdravil vse navzoče stanovalce in zaposlene. Posebno spoštovanje je izkazal stanovalcem, ki so z nami že skoraj od samega začetka. Ob sladkanju s torto in izbrani glasbi smo v ozadju spremljali projekcijo fotografij, ki so nas spominjale, kaj vse se je v preteklih letih dogajalo, kdo se nam je pridružil in kako smo se spreminjali tekom petih let. V tem obdobju se je zvrstilo kar nekaj stanovalcev, ki so v Centru starejših Pristan sicer izgubili svojo življenjsko bitko. Predvsem pa je mnogo takih, ki so tu ponovno zaživeli. In prav vsakdo izmed njih je dal Pristanu svoj obraz in mu vdahnil del svojega karakterja.