Vsa ta vprašanja so mi rojila po glavi, ko so me moje prijateljice iz Kluba poslovne odličnosti Dolenjske in Bele krajine izbrale za organizatorico »Potepanja ob reki Krki«. Reka Krka je res lepotica, in če ne na Dvoru, kje je lahko še lepša?

Zakaj pa ne? Gremo! Začnemo v mojem domačem kraju v Suhi krajini in sledimo Reki ljubezni!

Sobotno potepanje, 5. oktobra 2019, smo torej startali na Dvoru. Zbrali smo se pred Galerijo Dvorski likovni dnevi DLD. Po toplih objemih, pozdravih in pogostitvi, nas je Suzana Štravs povabila v galerijo. Očarala so nas dela selektivno izbranih likovnih ustvarjalcev, ki so ustvarjali na domačiji Rezelj na VIII. dvorskih likovnih dnevih. Suzanina bogata prezentacija avtorjev in njihovih del nas je obogatila in očarala.

S soncem obsijano dopoldne je bilo kot nalašč za nadaljevanje potepanja, in to peš, do reke Krke. Ustavili smo se pri najlepših slapovih ob bajerju ter zatvornici na Dvoru.

Dvor ima bogato železolivarsko zgodovino. Kdo ne pozna ostanke plavža na Dvoru? Mimo se vozimo skoraj vsak dan, zavedanje pa je bolj klavrno. Zato je bilo na programu tudi ogled muzeja. Po vstopu v muzej sta nas pričakala zakonca Novinc, ki sta lastnika Železolivarskega muzeja in galerije. V pričakovanju predstavitve bogate zgodovine, sta nas presenetila solistka Tjaša Primc in klaviaturist Jernej Fabijan. Lahko napišem kar v imenu vseh, da so bile vse tri pesmi zapete s pravim angelskim glasom in da je bilo za vse moje goste to lepo presenečenje.

Kljub natrpanemu urniku, sta si čas za nas, vzela tudi župan Občine Žužemberk Jože Papež in podžupan Rok Zupančič. Župan je na kratko predstavil našo Občino, poudaril pomembnost društev in klubov za kraj, za druženje, za osebno rast ter poudaril pomembnost našega poklica.

Z zanimanjem smo poslušali tudi gospoda Staneta, ki je predstavil zgodovino železolivarstva na Dvoru. Poudaril je glavni namen muzeja, ki je ohranjanje umetniške in tehnične kulturne dediščine. Po ogledu filma, nam je predstavil tudi edukativno učilnico, kjer izvedejo demonstracijo taljenja, izdelave forme in litje.

Po skupnem fotografiranju pri znamenitih ostankih nekdanjega plavža, smo se z avti odpeljali proti Zagradcu kjer smo si ogledali Štupnikov mlin. Natovorjeni z domačo moko smo se odpeljali do izvira reke Krke. Očarala nas je zelena pokrajina, notranjost kraške jame in dolgo sifonsko jezero. Ve se, da je bil tu, v vasi Krka, sneman film Reka ljubezni, zato smo si spotoma ogledali še glavni izvir, kjer so posneli veliko prizorov; se zapeljali mimo v filmu večkrat prikazane cerkve in skozi vas Znojile, kje smo se ustavili pri znameniti Slakovi domačiji. Pravi lastnik hiše nam je izdal nekaj zanimivih prigod iz snemanja filma in nam prijazno dovolil, da se slikamo pred znamenito hišo. Zadnja postaja našega potepanja je bila še Jurčičeva domačija, ki deluje kot muzej na prostem. Po predstavitvenem filmu smo si ogledali še čebelnjak, kaščo, sušilnico za lan, znamenito Krjavljevo kočo in pisateljevo rojstno hišo. Polni vtisov in dobre volje smo nadaljevali čez cesto, v gostilni Obrščak, kjer smo si privoščili odlično domačo obaro in slasten jabolčni zavitek.

Ko se znajdeš v vlogi organizatorja nimaš lahke naloge. V organizatorju je vedno prisotna želja, da izbereš destinacije, ki so še neogledane, zanimive in nekaj posebnega. Želja je, da presenetiš in narediš izlet prijeten in zanimiv. Po odzivu mojih udeležencev, sem prepričana, da mi je tudi tokrat uspelo. Še najbolj zanimivo pa je, da nam sploh ni bilo treba daleč. Doma, skoraj pred vrati, imamo bogato kulturno dediščino, lepe in zanimive destinacije, ki se jih premalo zavedamo in smo premalo ponosni nanje.

Besedilo in foto: Jadranka Meglen, organizatorica dogodka