Za nogomet ga je navdušil oči. Alen je očeta spremljal na rekreativnih tekmah, kjer je oče igral. Nato je začel spremljati tudi prave nogometne tekme. Odločitev ni bila težka….. ukvarjal se bo z nogometom.

Trenirati je začel s 5imi leti na Dvoru. Njegov prvi trener je bil Primož Kostanjšek. Takrat se je Alen spoznaval z žogo, osnovami nogometa … Treniral je 2x tedensko. Svojo športno pot je nadaljeval v Ivančni Gorici, kjer je do 10. leta treniral za NK Livar. Treninge je imel 3x tedensko. Kariero je nadaljeval pri NK Krka, kjer je treniral 4x na teden, enkrat na teden pa so imeli še tekmo. S 14imi leti pa je odšel v Domžale, kjer trenira še sedaj. Začel je pri mladincih, sedaj pa igra za člansko reprezentanco. Ima od 5 do 7 treningov na teden, poleg tekem. Poleg igranja za člansko ekipo NK Domžale je tudi član slovenske mladinske reprezentance, že tretje leto.V svoji karieri je doživel že mnogo uspehov. Najraje pa se spominja kvalifikacij z reprezentanco (U 19), ko je letos dosegel vse 4 gole, ki jih je  reprezentanca dosegla in tako postal najboljši strelec v skupini in najboljši strelec reprezentance. Kvalifikacije so potekale na Madžarskem. Bil je tudi najboljši strelec kadetske lige v Sloveniji, mladinski in kadetski prvak, z reprezentanco (U17) pa so se v Birminghamu v Angliji uvrstili v Elite round. Na članski tekmi NK Domžale proti NK Gorici je dal gol in tako poskrbel, da je njegova ekipa zabeležila zmago.

Z nogometom živi njegova vsa družina. Njegov oče igra nogomet v rekreativni ligi, brat igra za ekipo NK Livar v Ivančni Gorici, mami pa je prava poznavalka nogometa.

Sam je zelo  hvaležen staršema, ki sta ga vsa ta leta spodbujala, mu stala ob strani, ga vozila na treninge in mu tako pomagala ter omogočila njegovo kariero. Zasluge za uspeh pa imajo tudi trenerji. Najbolj je hvaležen trenerju Darku Berivki, pod vodstvom katerega še vedno občasno trenira.

Za uspeh je pomembna želja, treningi, disciplina, odrekanja, doslednost .. Sam se je odrekel marsikateri stvari. Ni hodil ven tako kot ostali vrstniki, temveč ostajal doma, se posvečal treningu. Ogromno je manjkal pri pouku in tako moral veliko stvari nadoknaditi in narediti ponoči ali zgodaj zjutraj, ko so ostali še spali. Imel je zelo močno željo in voljo ter disciplino.

Ob spominu na osnovno šolo se z nasmehom spominja le ge. Darje Sedaj, ki ga je spodbujala na njegovi poti.  Trenutno pa obiskuje 4. letnik Srednje kemijske šole na Aškerčevi v Ljubljani. Po končanem šolanju se bo še naprej, le še bolj, posvetil nogometu. Odpira se mu pot v nemških nogometnih klubih.

Njegov nogometni idol je Francesc Fabregaz. Najbolj ga je navduševal, ko je igral za nogometni klub Arsenal. Od klubov mu je Arsenal tudi najbolj pri srcu. Ima željo iti na tekmo Arsenala ali pa nekoč celo igrati za ta klub.Vsem, ki želijo uspeti v nogometu, sporoča, naj ne obupajo, ampak vztrajajo. Predvsem pa jih mora ta igra veseliti.

Alen je zelo uspešen nogometaš in Suhokrajinci moramo biti ponosni, da med nami živi tak nogometni up. Je priden fant, ki igra nogomet s srcem, dušo in telesom. V njegovi karieri mu želimo še veliko uspehov, nobene poškodbe ter, da se mu uresniči njegova želja, da nekoč zaigra za Arsenal.

Z Alenom se je pogovarjala Tinka Fric Kočjaž