Sončno pomladno soboto, smo se članice društva kmečkih žena Suha krajina-Žužemberk, odpravile na ekskurzijo v bližino Celovca, v Avstriji.

             Pobliže smo spoznali Vetrinj. Kot znamenitost smo si ogledali prostore cistercijanskega samostana, kjer  je danes gimnazija in šolski center.  Tu  poučujejo glasbeno in likovno umetnost. V okolici je urejen  park z drevjem in ribniki. Sredi urejenega parka je lepa cerkev, ki je bila v začetku še enkrat  večja. To cerkev je leta 1202 posvetil salzburški nadškof  Eberhard. Glavni oltar je iz leta 1622 in sodi med največje »zlate oltarje« na Koroškem. Orgle so postavili na desno stran prezbiterija, v kapeli na levi, je oltar Marije z mrtvim Jezusom v naročju, ter lepo okrašen krstni kamen. Leta 1486 so razpustili samostan, leta 1849 so cerkev za polovico zmanjšali. To kaže vogalni kamen sredi zelenice. Samostan  je bil ustanovljen leta 1142, šest let za samostanom Stična in Kostanjevica na Krki. Cistercijanski red  je nastal v francoski Burgundiji. Vse to in še veliko več, nam je o kraju Vetrinj in Celovec razložil krajevni vodnik. Povedal nam je, da se je Vetrinj v 70-letih močno spremenil. Pomembna je bližina Celovca, ki ima 100 000 prebivalcev in je  glavno mesto dežele Koroške.  Je tudi upravno in univerzitetno središče. V Celovcu je Krška škofija, mogočna katedrala je znana po sveti Hemi Krški. V bližini so kraji, ki imajo slovenska imena. To je Stražišče, Ilovje, Planina. Zelo dejavno je prosvetno društvo Gorjanci v Kotmari vasi.

Na poti na piramidni stolp nam je vodnik razložil, da so tam pred 100 leti odkrili koliščarsko naselbino tridesetih hiš, izpred 6000 let. Pot na piramidno goro je dolga približno 5km in je zelo prijetna za kolesarje in pohodnike. Tu je bilo včasih pogansko svetišče. Po nekaterih podatkih naj bi ob Vrbskem jezeru nastali Brižinski spomeniki. Pred leti so na piramidni gori zgradili kovinski piramidni stolp visok 70 metrov. Tako je stolp na višini 905 m nadmorske višine. Obisk tega stolpa je presegel vsa njihova  pričakovanja, saj je z vrha stolpa prelep razgled na Koroško in njeno jezersko pokrajino, posebno  največje, Vrbsko jezero. Pogled seže od italijanskega Trbiža do našega Pohorja, Karavank in Pece. Ob vznožju stolpa je tudi otroško igrišče, gostinska in trgovinska ponudba.

Naša naslednja postaja je bila »turistična kmetija  Plešivec«. Tam nudijo suhomesnate izdelke pridelane in predelane na njihovi kmetiji. Prodaja je možna samo določen čas, nekaj mesecev v letu. Ob prijaznih gostiteljih smo se pošteno okrepčali.

Dobro razpoloženi smo se vračali skozi mejni prehod Ljubelj in se ustavili v Tržiču. Tam smo si ogledali smučarski in čevljarski muzej. Oba muzeja, ki sta pod isto streho, so pred kratkim obnovili in imajo še nekaj načrtov z obnovo. Zelo nazorno so prikazani začetki smučanja in dosežki naših najboljših smučarjev. Na posameznih količkih se blestijo številne zlate, srebrne in bronaste medalje, ki so si jih zaslužili naši smučarji.

V čevljarskem muzeju so prikazani čevlji, ki so jih nosili nekoč. Izvedeli smo, da se je koža za usnjene čevlje preparirala dve leti. Zato je bila tudi cena temu primerna. Videli smo lahko tudi čevlje znanih Slovencev.

Okusno kosilo so nam pripravili v gostilni »Kozuc«. Ustavili smo se še v cerkvi na Brezjah, kjer je bilo veliko romarjev kot smo mi, ki se radi pomudimo na tem mirnem kraju, kadarkoli se vozimo po Gorenjski.

                 Ob našem druženju in doživetih lepotah krajev, ki smo jih obiskali, smo si napolnili baterije do jesenskega izleta.