Vreme na naše torke skoraj zmeraj nagaja in nas preganja z enega  območja Slovenije na drugi  konec.

Tokrat smo se odpeljali preko Škofljice in mimo Turjaka  v Ribniško dolino. Sredi  kraškega polja je naselje Ribnica z daleč opazno cerkvijo z dvema zvonikoma, ki sta na vrhu v obliki krone (delo Jožeta Plečnika). V bližini stoji grad, kjer je danes muzej.

Po krajšem postanku ob dobri kavici se nam je pridružila planinka z Ribnice, Marjana, naša vodnica. Pot smo začeli pri tovarni Riko in po makadamski poti zavili na Ribniško naravoslovno pot, ki nas je najprej pripeljala do Jamarskega doma, ob katerem se nahaja Francetova jama. Nato se pot dviga bolj strmo mimo kmetije Seljan in ob ostankih oglarske kope proti vrhu Male gore.

Malo pod vrhom Svete Ane stoji stara, večkrat predelana cerkev sv. Ane, ki je v preteklosti doživela več udarov strele in požigov. Izpred cerkvice, kjer je bilo nekoč prazgodovinsko gradišče, je lep pogled na okoliške kraje in celotno Ribniško dolino, dolgo kar 12 km. Nad Ribniško dolino se dvigata Velika in Travna gora ter hribi Stojne.

Malo pod cerkvijo stoji planinska koča na temeljih samotne kmetije iz 19. stoletja.

Po obveznem gasilskem fotografiranju pred kočo smo se zaradi pretečih oblakov hitro pobrali z vrha in izpustili ogled Aninih sten, od koder bi pokukali v dobrepoljsko deželo.

Ozračje je bilo soparno, vlažno, pot pa kar spolzka med skalami in vrtačami, a dosegli smo vrh, se razmigali in razgledali ter zadovoljni ugotavljali, da je to tisti del Slovenije, ki ga bolj malo poznamo.

Vračali smo se preko Žlebiča, ob soteski Kadice , preko Nove vasi in Cerknice proti domu, da smo se naužili neokrnjene narave in cvetočih travnikov.

Zapis: Cvetka in Jože Štirn

Foto: Joža Miklavčič,  Sonja Zalar Bizjak