Letošnje muhasto vreme ni prav nič naklonjeno našim pohodom. Spreminjamo smeri in se prilagajamo napovedim vremena, da se ne podajamo v nevihtna območja. Tokrat nam je spodletel pohod na Dobrač, ampak dobra zamenjava je bila stara pot na Ljubelj in do Povne peči. Seveda smo radovedni in radi prisluhnemo vodniku ob odkrivanju vsega neznanega. Tokrat o zgodovini Ljubelja in izgradnji cestnih povezav.

 Prelaz Ljubelj je bil že v antiki trgovska pot in je tudi najstarejši prelaz v Evropi. Več stoletij se je promet povečeval, zato so že l. 1573 zgradili preko Ljubelja cesto, nato so jo še večkrat širili in naredili 130 m dolg skalni vkop. Ob zaključku del so graditelji postavili na sedlu dve piramidi ali obeliska v čast kralju VI., ki je ob tej priložnosti potoval na Kranjsko.

Med Tržičem in Ljubeljem leži naselje Podljubelj in v bližini zaselek Lajb, kjer so že v 16. stoletju kopali živosrebrovo rudo do 20. stoletja, ko so rudnik opustili. Vhodni rovi in jalovina še danes spominjajo na rudarjenje. Ljubeljska cesta je omogočala trgovanje z rudo.

 Med drugo svetovno  vojno so  izkopavali 1,8 km dolg predor, ki je omogočal samo zasilni prehod; do končne dograditve in uradnega odprtja je prišlo šele leta 1963. Stara ljubeljska cesta je vpisana v register kulturne dediščine Slovenije. Zaprta je za promet, v zimskem času služi kot sankališče, poleti pa prirejajo dirke starodobnikov.

Da smo imeli še lepši razgled na dvatisočake v tem delu karavanškega pogorja, smo se sprehodili še do razgledišča, na Povno peč.

Moramo priznati naši Elici, da je prava poznavalka rastlin z našega gorskega prostora. Svoje botanično znanje nam posreduje ob poteh in v tem času je res obilo gorskega cvetja. Predvsem so nas očarale lilije vseh vrst (kranjska,  brstična in tudi turška, ki  je  še v razcvetu).

Za nami je že 14 let pohodov dvakrat mesečno in to nas druži in navdihuje. Zahvala  gre vsem vodnikom in organizatorjem, naša želja pa je odkriti še čim več lepih kotičkov Slovenije.

Zapisala:  Ivanka S.

Fotografije: Milan J.