Prvi jesenski pohod smo namenili raziskovanju Kranjske rebri s prelaza Volovljek od Kranjskega Raka  preko Kašne planine do vrha in v dolino na prelaz Črnivec.

Po makadamski cesti med bogatimi smrekovimi gozdovi smo prišli na pašno planino, kjer smo takoj opazili drugačna tla z rastjem in več rjavkasto zelenkastih mlak. Tla so  namreč nepropustna, ker je Kranjska reber vulkanskega izvora kot Smrekovec.

Med travišči se bogato razrašča borovničevje in grmički  brusnic, a na žalost smo bili prepozni za te naravne dobrote.

Uživali pa smo v čudovitih razgledih proti Grintovcem, Menini planini, Goltem, Raduhi, celo Snežnik je sramežljivo kukal iz meglene koprene. Človek bi kar obsedel do večera, ko bi opazoval lučke v Ljubljanski kotlini…

Toda vodnika Frenk in Jože, ki je bil prvič z nami, sta imela časovnico, po kateri se je bilo treba ravnati.

Zadovoljni smo bili, da smo se po dveh mesecih spet družili kljub zrelim  »srebrnim« letom in brez naporov zmogli pot. Tako  smo zakoračili v petnajsto leto naših druženj.

Zapis: E Brelih

Slike: Ž. Jadanić