Strokovne podlage in poplavne študije, ki so jih pripravili zunanji izvajalci, so bile podlage za uvrstitev lokacije zadrževalnika in začetka priprave dokumentacije. Toda ko je Občina Vrhnika razgrnila podrobni prostorski načrt zadrževalnika javnosti, so pripombe dvignile dvom v ustreznost omenjenih študij. Zato se je odločila za preveritev do tedaj izdelanih strokovnih podlag, predvsem v luči zahtevnosti gradnje zadrževalnika na kraškem terenu. Preveritev sta opravila Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU in Inštitut za vodarstvo d.o.o. Ugotovljeno je bilo, da je podlaga kraška, kar lahko predstavlja resno težavo za tesnjenje zadrževalnika. Pravzaprav bi za dobro opravljeno delo bilo potrebno nameniti ogromna sredstva, navaja Inštitut za vodarstvo: »…najprej za podrobno identifikacijo razpoklinskega stanja kraškega terena, identifikacijo ustreznih ukrepov za tesnenje pregrade in akumulacije, nato pa za tudi za samo izvedbo tesnenja, ki bi moralo biti izvedeno po grobih ocenah nekaj deset metrov v globino in verjetno več kot kilometer v širino. To bi pomenilo ob nepredstavljivih stroških izvedbe takšne tesnilne zavese tudi velik poseg v okolje in spremenjeno kraško hidrologijo, sama uspešnost izvedbe tesnenja pa bi bila, glede na izkušnje projektov po svetu ves čas pod vprašajem.« To je bil zadosten razlog, da je občinski svet dal rdečo luč nadaljnji izdelavi prostorske dokumentacije za zadrževalnik, občina pa se bo lotila iskanja novih rešitev.
Spomnimo: julija 2007 in septembra 2010 so občino prizadele poplave, kar je bilo jasno opozorilo, da je potrebno pristopiti k načrtovanju in izgradnji protipoplavnih ukrepov. Lani jeseni so se zato tudi čistile struge potokov po Vrhniki.

Gašper Tominc

Zadrzevalnik.jpg
Predvidena lokacija zadrževalnika (vir: študija Inštituta za vodarstvo).