Društvo Nauportus se je, kot je povedal moderator večera Jože Kurinčič, z gostom srečalo že lani, ko so se člani mudili na enem od izletov po avstrijski Koroški. »Že tedaj smo njega in njegovo soprogo Bernardo Fink Inzko, svetovno znano operno pevko, povabili, da nas obiščeta na Vrhniki.« Gosta sta v Cankarjevo mesto prišla na predvečer dneva suverenosti, ki se ga, kot je dejal moderator večera Kurinčič, Vrhničani spominjamo s posebnimi občutki, saj je ravno vrhniška skupina vojakov bila tista, ki je zadnja zapustila Slovenijo. Društvo je za ta praznik že v preteklosti večkrat pripravilo proslavo ali povabilo v svojo sredo posebnega gosta, tokrat pa je večer izkoristilo še za obeležitev desetletnice svojega obstoja. Kot je zapisala predsednica društva Polona Kovačič, ki je tokrat zaradi delovnih obveznosti ni bilo, njen zapis pa je prebrala njena namestnica Marta Samotorčan, so društvo ustanovili z namenom, da poživijo Cankarjev kraj, pri tem pa so jim pomembni kulturna dediščina, naravne vrednote, medgeneracijska povezanost, sedanjost, preteklost in prihodnost. V desetih letih so nanizali veliko javnih prireditev z različnimi tematikami za vse starostne skupine, ljubo jim je tudi spoznavanje domovine preko ekskurzij in izletov. Direktorica knjižnice Sonja Žakelj je na kratko preletela skupne projekte knjižnice in društva ter ob tej priložnosti društvu izročila posebno čestitko.
Pred desetimi leti, ko se je »rojevalo« društvo, je bil gost večera Valentin Inzko še vedno visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino. V pogovoru je strnil nekaj spominov na 12-letno obdobje, v katerem je Bosance označil izredno pozitivno. »Najboljši ljudje na svetu so!« A je dodal, da nimajo sreče s politiki, vprašljivo je tudi pravosodje. Našega pravosodja sicer ni komentiral, se je pa zgovorni gost razgovoril o majhnosti Slovencev. To je lahko po njegovem tudi prednost in kot primer navrgel Finsko, ki je sicer velika po površini, a po številu državljanov ne. Kljub temu zaseda v svetu pomembno mesto in s tem ugled. Podobno je tudi s Švico, Luksemburgom ali Singapurjem. »Zakaj ne bi bila tudi Slovenija tako uspešna, čeprav je majhna,« se je spraševal in poudaril pomembnost izobraževanja mladih. Gost je med drugim spregovoril o čustvenem doživetju samostojne Slovenije, pa tudi o svoji karierni poti in položaju koroških Slovencev v Avstriji.
Slabi dve uri dolg večer, ki sta ga glasbeno popestrila še Žiga Fabbro in Jan Jarni, z Gregorčičevo pesmijo Naš narodni dom tudi Ivanka Kurinčič, je minil hitro. Kot je dejal Jože Kurinčič, je ostalo še veliko vprašanj neodgovorjenih, a priložnost za to je prišla tudi po uradnem delu prireditve. Društvo je namreč s pomočjo Gostilne Kranjc in slaščičarne Berzo ter lastnih gospodinj, ob svojem jubileju, pripravilo pogostitev in s tem neformalno druženje, ki je bilo dobra popotnica za kovanje načrtov za naslednje desetletje delovanja društva.
Gašper Tominc
| Valentin Inzko (1949)
Po študiju prava in opravljeni diplomatski akademiji na Dunaju je
leta 1974 začel delati na avstrijskem zunanjem ministrstvu. Med letoma 1982 in
1986 je delal kot tiskovni predstavnik na avstrijskem konzulatu v Beogradu.
Nato je odšel v Mongolijo in na Sri Lanko v okviru avstrijske misije pri
Združenih narodih. Zaradi domotožja se je leta 1990 vrnil in do leta 1996 delal
kot kulturni ataše v Pragi. V letih 1996 in 1999 je bil avstrijski veleposlanik
v Bosni in Hercegovini. Leta 2005 ga je avstrijski predsednik imenoval za
avstrijskega veleposlanika v Sloveniji. Marca 2009 je postal sedmi Visoki
predstavnik za Bosno in Hercegovino. Inzko je tako postal že drugi koroški
Slovenec po Wolfgangu Petritschu na tem mestu. Vlogo visokega predstavnika je opravljal
dobrih 12 let. (vir: wikipedia) |




