Gre za štiristo
strani dolgo pesnitev, ki je v originalu, v rokopisu, obsegala še enkrat toliko
strani. Kako se je znašel nekdanji RTV direktor in manager številnih
gospodarskih družb v pesniških vodah? Kot je bilo slišati na predstavitvi, je
po koncu njegovega delovnega obdobja razmišljal, kaj bi počel v prostem času.
Že v mlajših letih je pisal prigodne pesmi, kasneje pa za vnukinjo in vnuka ter
jih izdal v knjigi »Piškotki«. »Vseskozi me je zanimala zgodovina in utrnilo se
mi je, da bi bila epska pesnitev o zgodovini Slovencev morda prava možganska
vadba zame. Moraš se naučiti nekaj verzoslovja, vseskozi upoštevati rimo in
ritem, obenem je treba podrobno poznati zgodovinske dogodke in opraviti oglede
krajev dogajanj. Tako sem začel kovati prve poskusne verze, kar se je po
dvanajstih letih skoraj vsakodnevnega dela končalo z res obsežno epsko
pesnitvijo v treh delih 'Trnova pot'.«
Prvo delo izšlo že leta 2007
Knjiga je tematsko in oblikovno razdeljena na tri dele. Kot je zapisala
Maša Milčinski, ki je podala spremno besedo h knjigi in opravilo korekturo, je
prvi del knjige, Spomin stoletij, avtor izdal že leta 2007 v samozaložbi. Opisuje
čas od prvih slovanskih selitev do pomladi narodov 1848. Drugi del pesnitve se
imenuje Buditelji naroda, v kateri pesnik raziskuje prebujanje slovenstva, se
sprehodi čez morijo prve svetovne vojne in zaključi z evharističnim kongresom
leta 1935. V tretjem delu avtor opisuje življenje Slovencev med drugo svetovno
vojno do leta 1991, ko zadoni slovenska himna.
Poleg poznavanja zgodovine je pesnitev od avtorja zahtevala tudi znanje verzifikacije.
Prvi del je sestavljen iz štirivrstičnih verzov, z dvema paroma zaporednih rim.
V drugem delu nibelunško kitico zamenja z laškim enajstercem, v tretjem delu pa
ponovno prestopi na nibelunški verz, kjer pa krajšo različico nadomesti z
daljšo.
Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
Predstavitev epske pesnitve je bila predvidena že pred časom, a je zaradi
epidemioloških razmer odpadla. Tokrat se je sovpadala s slovenskim kulturnim
praznikom, kar je dogodku dalo še dodatno noto. Knjigo je natisnila Birografika
Bori, založile pa Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Muzejsko društvo Vrhnika in
Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Knjigo je oblikovala Milena Oblak Erznožnik,
korektura in spremna beseda je delo Maše Milčinski. Kulturni program prireditve
so obogatili igralci in recitatorji Mirjam Suhadolnik (TD Blagajana), Slavi
Štirn (MePZ Mavrica), Ivica Rajković in Miran Setnikar (oba KD Mah). Za
glasbeni program so poskrbeli učenci Glasbene šole Vrhnika z mentoricama Olgo
Zalokar in Niko Tkalec: Hana Mulej, Martina Matkovič, Luka Maklin, Nuša
Petkovšek in Pablo Kovač Takahashi.
Knjigo Trnova pot je mogoče kupiti v TIC Vrhnika in Cankarjevi knjižnici Vrhnika.
Gašper Tominc, fotografija: GT



