Neznani kraji, lepa vremenska napoved in tretji četrtek v mesecu je 16 Svizcev privabilo na celodnevni potep na zahod Slovenije. Naš cilj je bil 1071 m visoki Lašček, najvišji vrh Banjške planote. Pot nas je vodila skozi Solkan, Grgar, po Čepovanskem dolu do Čepovana in naprej na planoto do Lokovca. Banjška planota se razprostira med Soško dolino na zahodu in Čepovanskim dolom na vzhodu. To je zakrasel svet, poln globeli, vrtač in brezen. Površinskih voda tu ni. Na zelo plitvi zemlji uspeva smrekov in bukov gozd. Prvi naseljenci planote so bili oglarji, ki so kuhali oglje za fužine.

Prav zaradi oglarjenja je vas Lokovec tako razpotegnjena in so samotne kmetije in zaselki narazen tudi po kilometer. Tako velja vas, ki jo sestavljajo Spodnji, Srednji in Zgornji Lokovec, za najdaljšo vas v Sloveniji. Rodovitne zemlje je tu malo, še ta se nahaja v vrtačah in na parobkih, obdana z nizkimi zidki. Življenje tod je bilo težko. Zato so se moški ob kuhanju oglja ukvarjali tudi s kovaštvom, ženske pa so tkale platno in klekljale. Bili so odlični kovaški mojstri, ki so izdelovali najrazličnejše rezilno orodje (svedre, fovče, nože, pa tudi žeblje) in ga prodajali širom po svetu.

Pohod smo pričeli pri cerkvi sv. Petra in Pavla. Lepo označena pot nas je vodila mimo kovaškega muzeja do zaselka Novo mesto in naprej po gozdnih stezah mimo osamljenih hiš do vrha Laščka. Lep je bil razgled na Julijske Alpe s Triglavom, Dolomite, Krnsko pogorje, Snežnik in Jadransko morje pa so zastirale  rahle meglice. Ta dan je svoj visoki jubilej praznovala naša pohodnica Jana. Na vrhu Laščka smo ji zapeli napitnico in ji čestitali. Z Laščka smo se vračali po drugi poti, ki je vijugala med vrtačami, zaraščenimi travniki, kolovozi in gozdom. Del poti je bil slabo markiran in brez smerokazov. Ob vrnitvi v Lokovec smo si pod vodstvom gospoda Šuligoja ogledali Mali muzej kovaštva in razstavo o življenju in delu upokojenega koprskega škofa Metoda Piriha, rojenega v Lokovcu ter cerkev in pokopališče. Malo utrujeni, a zadovoljni, da smo spoznali še en košček naše lepe domovine, smo se odpeljali proti domu.

Zapisala Majda Kavčič

Fotografije: Sonja Zalar Bizjak