Zadnji torek v januarju Zimzelenom mati narava ni naklonila  prijetnega zimskega sonca. V pustem, meglenem in hladnem jutru smo se zapeljali na Zaplano in prehodili  tematsko pot Rupnikove linije po bližnjih gričih.

Na izhodišču smo si ogledali informativno tablo, nato smo krenili po označeni  zasneženi stezi v breg  ob ostankih poznorimskega zapornega zidu iz 3. do 4. stoletja. Kmalu smo bili pri prvem bunkerju, v naslednjega smo lahko vstopili, nadaljevali  sprehod do zadnjega  v tej verigi in se vrnili  na izhodišče.

Rupnikova linija na Zaplani je le del več tisoč podzemnih utrdb in bunkerjev, ki jih je kraljevina Jugoslavija gradila na zahodni meji zaradi obrambe pred morebitnim napadom Italijanov. V letih 1937 do 1941 je bila zgrajena obrambna linija od Radovljice preko Ratitovca, Blegoša, Hlavčih njiv, Žirovskega vrha, Golega vrha, Sv. Treh Kraljev, Vrhnike proti Dalmaciji pod vodstvom generala Leona Rupnika. Gradilo je okoli 60.000 vojakov in civilistov. Obrambna linija ni nikoli služila svojemu namenu.

Na poti je označenih  tudi pet energetskih točk, ki blagodejno vplivajo na naše počutje, vendar je treba na njih stati kar nekaj časa. Tega pa si nismo privoščili zaradi mraza.

 Kljub megli, ki ni dovoljevala razgledov,  se je  okoli nas bleščalo na  tisoče najdražjih snežnih biserov.

Drevesa brez listov bi bila videti osiromašena, a jih je krasilo ivje, ki je naredilo podobe skrivnostne, pravljične. Če znamo in hočemo vse to videti, ja narava pozimi privlačna in čarobna.

Vračali smo se proti »Cankarjevi dolini« po puhasti snežni belini po plinovodu do Hriba, kjer smo naredili še piko na i.

Za prijetno preživeti katerikoli pohodniški dan gre zahvala našim vodnikom Milanu, Sonji, Elici in Frenku. Zahvala  gre tudi vsem, ki se pohodov udeležujemo, saj na ta način bogatimo sebe in druge udeležence pohodov.

Zapisala. Darka Ogorevc

Slike: Sonja Zalar Bizjak, Milan Jerman