Upokojenci z Vrhnike smo se odpravili  v Celje v zgodovinsko mesto in pa v Žalec, ki je središče hmeljarstva ali zelenega zlata.

Mesto Celje najpogosteje povezujemo z imenom Knežje mesto, ker so celjski plemiški gospodje mestu v zgodovini pustili največji pečat. Temelje pa so pred njimi pozidali Kelti in Rimljani in že dali mestu osnovo za razvoj.

Celje je mesto, ki privlači z zgradbami, različnimi legendami, bogato zakladnico zgodovine in kulture in je mesto s sodobnim urbanim utripom, lepo urejeno in tretje največje v državi.

Obisk Starega gradu in domovanje grofov Celjskih nam je s starodavnimi zgodbami prikazal kustos. Grad je eden največjih srednjeveških kompleksov pri nas, vzdrževan, razgled z gradu na Celje in sotočje rek Voglajne in Savinje pa je lep.

Sledil je voden ogled po starem mestnem jedru. Odkrivali smo bogato stavbno dediščino: pri Celjskem domu sredi trga  stoji bronasta skulptura pisateljice in popotnice Alme Karlin, pred Narodnim  domom skulptura fotografa Pelikana, pri cerkvi na Slomškovem trgu kip Antona Martina Slomška, v Stari grofiji je videti poslikan strop in še in še.

Šli smo tudi globlje v mesto »v mesto pod mestom«. V arheološkem razstavišču Celeia nas  je v kleti Knežjega dvora presenečala predstavitev ostankov rimske Celeie. Sodobno, lepo in vredno ogleda. Knežji dvor se počasi obnavlja z evropskimi sredstvi. Na temo Celjskih se tu odvija vrsta kulturnih in drugih dogodkov čez leto, v njem pa je tudi stalna razstava Grofje celjski.

Presenečalo pa nas je tudi vreme.  Po dobrem kosilu bi se kako prilegel vrček piva iz fontane v Žalcu, pa žal ni bilo veliko interesentov za pitje in pokušino šestih vrst piva, kajti veter  in mraz sta nas hitro pospremila nazaj v avtobus in proti domu.

Zapisala Ivanka Sluga

Fotografije:  Željko Jadanič