Prvi letošnji pohod po Šavrinskem gričevju nam je polepšal vodnik Milan. To gričevje s povprečno nadmorsko višino 191 m se razprostira med kraškim robom, morjem in dolino Dragonje. Zgrajeno je iz nepropustnega fliša in geografsko močno razgibano. Podnebje je sredozemsko:  poletja vroča, zime pa mile. Tu uspevajo  oljka, vinska trta, smokve, kostanj in akacija.  Območje je znano po zgodnji zelenjavi.

V rimskih časih je peljala cesta iz Kopra proti Šmarjam, nato  po grebenu med Pomjanom in Krkavčami proti reki Dragonji in naprej v Istro, ( Via Flavia). Za Rimljani so tu vladali: Goti, Bizantinci nato Franki  (788), ki so v zaledje obrambnih mest naseljevali Slovane, da so jim obdelovali zemljo. V drugi polovici 13.st. je območje  prišlo pod beneško oblast do 1797, ko je to ozemlje dobila Avstrija (razen 1805-1813 Ilirske province). Bogoslužje je bilo v slovenskem jeziku (glagolski mistral).

Leta 1923 so prišli Italijani, ki so ukinili  vse slovenske šole in poitalijančili lokalna imena. Po letu 1948  se je število prebivalcev močno zmanjšalo (cona B) in zemljišča so se začela zaraščati. Šele v novejšem času naselja zopet oživljajo. Vas Padna se omenja kot vas Padana že v 12 st.  Zanimiva je cerkev sv. Blaža iz 12-13 st. s kamnitim zvonikom, ki so ga zgradili v 19. st. s prispevki krajanov  (od prodane zelenjave - posebno blitve).  Reliefni okras podoben kot v Krkavčah je vzidan v zid cerkve. V prostorih nekdanje  šole je Galerija Božidarja Jakca, velikega slovenskega slikarja. Južna stran padenskega hriba je poraščena z oljkami, tudi 300 let starimi. Prvotna vas stara Padna je bila vzhodno od vasi s cerkvijo sv. Saba.  Padna je ohranila strnjeno pozidane hiše z ozkimi ulicami, portali, kamnitimi prekladami…

Ko smo se pred burjo umaknili iz vasi, smo videli še obnovljeno kamnito zgradbo (z evropskimi sredstvi) in kulturni dom. Po zatišni in sončni poti med oljčnimi nasadi smo prišli v Novo vas. Ogledali smo  si spomenik padlim v drugi svetovni vojni. Po vasi se je  videlo že prvo spomladansko cvetje.

Med oljčniki in po gozdni poti smo prišli v vas Sv. Peter (od 1954 – 1992 - Raven). V vasi je poleg cerkve sv. Petra tudi zanimiva Tonina hiša s staro torkljo (400 let).  Sprehodili  smo se skozi del vasi, nato  pa se spustili po gozdni poti na strmo lokalno cesto do glavne ceste Dragonja - Šmarje, kjer nas je čakal avtobus.

Dan smo si obogatili s prijetnim zimskim pohodom po Šavrinskih gričih.

Zapisal:  Andrej Štular

Slike: Milan Jerman, Joža Miklavčič