Planiran pohod na Veliko Planino ta torek ni bil izvedljiv. Tudi za Križno goro pri Ložu je bilo napovedano deževje. Zato sta se Sonja in Frenk odločila, da bomo imeli potopisno predavanje o Durmitorju, ki ga je pripravila  Sonja Zalar Bizjak iz svoje bogate arhivske zbirke. Predstavila nam je del Črne gore, ki ga je obiskala trikrat, prvič že daljnega leta 1968.

Durmitor je največji gorski masiv na severozahodu Črne gore, ki je bil leta 1952 proglašen za narodni park. Dviga se nad planoto z višino okoli 1400 m in je obdan  z globokimi kanjoni rek Tare, Pive in Sušice ter Grabovice in Komarnice na jugu, ki se izlivata v Pivo. Okrašen z 18 ledeniškimi jezeri smaragdne barve.  Reka Tara ima drugi najglobji kanjon na svetu in je silovita, divja in čudovita reka. Kar s skalnega razgledišča Čurovac visoko nad njo ne da slutiti.

Največji kraj na planoti je upravno središče Žabljak (1450 m), ki je tudi izhodišče za vse planinske ture. Markirane so le poti na najbolj znane planinske vrhove. Vrhovi Međed (2280 m), Savin kuk (2312 m) in bližnje Šljeme (2477 m) so najbližji Žabljaku in lahko dostopni. Najvišji vrh  Bobotov kuk (2522 m) je tudi najbolj obiskan. Nudi prelepe poglede na Škrke, Šarene pasove in zanimiv, prav neobičajen greben Zupce. Ob poti na Bobotov kuk je lahko dostopna ledena jama, kjer se celo leto obdrže ledeni stalagmiti.

Durmitorsko planoto razdeli težko prehoden Sušiški kanjon z 600m visokimi pobočji na Jezersko površ (1500m) z morenskimi nanosi in Pivško površ (1700m) ki je ohranila svojo zakraselost izpred poledenitve. Na jugu so geološko najbolj slikoviti vrhovi Uvita in Sedelna greda, Stožina, Bolske grede, Šareni pasovi in Prutaš. Tu so skladi apnenca postavljeni popolnoma navpično in se izmenjujejo z vmesnimi zelenimi pasovi, kjer je bila mehkejša kamenina erodirana.

Gorska pokrajina je podobna naši alpski. Po travnatih dolinah so nastala pastirska naselja - katuni. Lesene hišice imajo en bivalni prostor, zunaj v ogradi imajo prostor za živino. Odvisni so od kapnice in snežnice. Na skromni plodni zemlji pridelujejo najnujnejše pridelke. Največje bogastvo so travniki in pašniki, ki hranijo črede drobnice in goveda. Konje potrebujejo kot tovorno  in jezdno žival.

Res veliko lepot ima naša nekdanja država. Morda se bo kdo opogumil in odšel planinarit v Durmitor. Hvala Sonji za čudovito predavanje.

Besedilo: Metka Krašovec

Foto: Stane Kržmanc