Barjani smo se v četrtek zbrali pred šolo Ivana Cankarja na Vrhniki z namenom, da se odpravimo na Kršičevec. Ker je bilo jutro deževno in napoved vremena slaba, so se vodje izleta odločili, da spremenimo planirano pot in se odpravimo na ogled Taborske jame in protiturškega tabora nad Cerovim.
Ob 7. uri se nas je 18 z avtobusom odpeljalo proti Dolenjski. V Škofljici smo zavili proti Turjaku, skozi vas Velike Lipljene do Županove jame. Med potjo nam je Elica povedala, da imajo v vasi Gradež domačini vzorno urejeno vaško sušilnico sadja. Sadje posušijo tudi drugim, poleg tega pa jim tudi svetujejo o načinu priprave sadja za sušenje.
Ker smo imeli še precej časa, nam je Elica pripovedovala o značilnostih dolenjskega krasa, ogledali pa smo si tudi nekaj rastlin, ki rastejo v okolici. Najbolj smo si zapomnili rastlino, ki jo je pohodnik Milan preimenoval v brstični ohrovt, njeno pravo ime pa je brstična konopnica.
Vodička nas je odpeljala na ogled Županove jame. Povedala je, da je bila jama po drugi svetovni vojni preimenovana v Taborsko jamo, leta 1994 pa je dobila nazaj svoje staro ime. Odkrili so jo leta 1926. Nahaja se na nadmorski višini 410 metrov, globoka je 77 metrov, v njej pa je urejenih 610 metrov turističnih poti. Izklesal jo je potok Podlomščica, ki danes teče nižje ob vznožju hriba Tabor. Vhod v jamo se začne z jamo Ledenica in v njej je bolj mrzlo kot v drugih delih jame. V Permetovi dvorani je v 11 metrov visokem stropu viden prvotni vhod v jamo, ki je bil precej strm, zato so uredili novega. Dvorana se imenuje po županu Permetu, ki je jamo odkril. V Veliki dvorani so na podornem skalovju zrasli mogočni stalagmiti, med njimi spomenik Neznanemu junaku, kot spomin na prvo svetovno vojno. Videli smo še Blatno dvorano, ki je dobila ime po debeli plasti ilovice, ki je včasih prekrivala tla, v njej je stalagmit Krstni kamen, ki v obsegu meri 7 metrov, Matjaževo dvorano, ki je imenovana po prestolu Kralja Matjaža in Zadnjo dvorano, ki se konča z globokim breznom. V nadaljevanju jame je še Igorjeva dvorana, ki pa je dostopna le jamarjem.
Po ogledu jame smo se malo okrepčali. Naši pohodnici Metki smo zapeli za rojstni dan in se sprehodili po prijetni gozdni poti mimo kapelice Antona Puščavnika do protiturškega tabora nad Cerovim.
V utrdbi smo se zbrali v cerkvici, kjer nam je vodička povedala nekaj o taboru, cerkvici in freskah v njej. Utrdbo so zgradili kmetje konec 15. stoletja na razgledni vzpetini okrog romanske cerkvice, da bi pred turškimi napadi zavarovali svoja življenja in skromno premoženje. Taborsko obzidje je dvovišinsko s preprostimi strelnimi linami, ki so omogočale pregled nad okolico in dostopno pot ter vhod do obzidja. Po prenehanju turške nevarnosti so kmetje utrdbo še naprej vzdrževali in ohranjali v njegovi izvirni podobi. Leta 1999 je bila utrdba prenovljena in urejen muzej, ki prikazuje življenje kmetov v obdobju turških vpadov.
Po ogledu tabora smo se ponovno sprehodili nazaj do Županove jame, kjer je že čakal avtobus in nas odpeljal do Turjaka, kje smo spili težko pričakovano kavico in še malo poklepetali. Po prvotnem načrtu bi si ogledali še grad Turjak, vendar smo načrt spremenili, ker se je moral avtobus vrniti na Vrhniko do 14.ure.
Kljub slabemu vremenu smo preživeli prav prijeten dan. Pohodniki cenimo delo naših vodij izletov, saj porabijo veliko časa, da pripravijo plan pohodov in ga znajo tudi zelo hitro in spretno prilagoditi v primeru slabega vremena.
Hvala vam Elica, Sonja, Milan in Jože.
Zapisala: pohodnica Andreja
Fotografije: Andreja Mole, Milan Jerman
