Torek, 14. februar, je bil za  Barjane poseben in zanimiv dan. Odpravili smo se na pohod na Križno goro in Sveti Duh nad Podkrajem.

Še predno je avtobus odpeljal  izpred šole Ivana Cankarja, sta nas počastili z obiskom in nam zaželeli varen in srečen korak ter povratek Elica in Metka, kar ravno ni običajno. Metka nas je presenetila s čokoladnimi srčki in nam zaželela vse lepo ob prazniku. Hvala vama!

Pot nas je vodila po  vijugasti stari cesti mimo Logatca vse do Podkraja, kjer smo zagrizli v breg. Med vožnjo smo občudovali zimsko idilo, saj so bile  visoke pokončne smreke odete v srebrnobeli plašč,  ki so ga božali prvi jutranji sončni žarki.  Predajali smo se lepoti, ki nas je spremljala na vsej poti.  Ja, res lepo! Na poti proti Križni gori pa smo prišli v pravo pomlad.

Pot na Križno goro in Sveti Duh je bila dolga dobrih 7 km. Na tej poti smo doživeli  pravo zimo, prijazno pomlad in skoraj nekaj jeseni. Naš  vodnik Frenk nam je pripovedoval razne zanimivosti, anekdote o kraju in o  poteh,  kjer smo hodili. Hvala ti za lep dan, ki smo ga doživeli. Hvala tudi našim slavljencem za vse dobrote.

Pa  še tole:

Letos februarja je minilo leto dni, kar sem postala članica skupine Barjani. Moram se zahvaliti sestavljavcem programa,  vodnikom za izredno skrbno pripravljene planinske pohode in tudi naši planinski skupini za lep sprejem. Naj nas še naprej druži strpnost, prijateljstvo, dobra volja in pozitivna energija, ki nas povezuje.

Res, res se imamo lepo, le da dolgo bi tako bilo.

Lep planinski pozdrav 

Besedilo: Emi Vinšek

Slike: Stane Kržmanc