Na zadnji pohod pred poletjem smo se Sončki 18.6. odpeljali na Zgornje Jezersko in se odpravili v ledeniško dolino Makekova Kočna.

Mimo kmetij Mlinar in Makek smo se počasi dvigali skozi mešani gozd, pozdravili razigrana konja in ju nagradili z jabolkom ter kmalu prišli do konca gozdne ceste, ki se desno nadaljuje na Mali vrh. Tu smo prečili obsežno suho prodišče in se pričeli položno vzpenjati navzgor ob suhi strugi mimo vodnih zadrževalnikov in še naprej med pahljačastimi listi lapuha vse do zaključka poti.

Spustili smo se v  hudourniško strugo, posedli po njenem skalovju in  pomalicali ob žuborenju potoka ter se osvežili s hladno vodo. Voda priteka s slapišča, nastalega po podoru leta 2008 v steni slapa Čedca - nekoč s 130 metri najvišjega slapu v Sloveniji. Voda odteka pod podornim skalovjem in nižje priteče izpod grušča v obliki živahnega potoka, ki smo ga prečili in se povzpeli  v nasprotni breg med rušje. V zraku je bil vonj po sternbergovih klinčkih, preko visoke rdečkasti stene nekdanjega slapu  Čedca je v dveh pramenih  padala voda, mi pa smo stali med rušjem in dvigali poglede v venec gora z zaplatami ostankov snega. Nekaj nenavadnega je bilo v zraku, narava, ki je močnejša od človeka.

Vračali smo se skozi rušje po nekdanji planinski poti in sprostili korak, saj je dobro uhojena steza navzdol dajala občutek varnosti, vse dokler je v gozdu ni naenkrat zmanjkalo – znašli smo se na robu globokega erozijskega jarka, posledice lanske ujme. Obšli smo ga in nadaljevali pot navzdol skozi gozd, poln nanošenega grušča do prodišča in kmalu spet stopili na gozdno cesto, ki je vodila na Zgornje Jezersko. Avtobus nas je odpeljal do Planšarskega jezera, kjer smo s hladno pijačo ali kavico zaključili pohod.

Zapisala Marija Dolinar, fotografije Tatjana Rodošek, GPS poti Srečko Kenk