Tokratno izbiro poti oziroma cilja našega pohoda je ponovno krojilo vreme. Ker se je obetalo vse od sonca do oblakov in ploh ter mrzlega vzhodnega vetra, smo odšli v našo bližnjo okolico, in sicer na tematsko pot poimenovano »Pot na mah«.

Pot v okolici Goričice pod Krimom so odprli konec maja 2024 in na sedmih postajah predstavlja zanimive in poučne vsebine ter je eden od rezultatov projekta Ohranjanje  dvoživk in obnova njihovih habitatov - LIFE AMPHICON, katerega osnovni namen je usmerjen k problematiki številčnosti populacije dvoživk zaradi izgube življenjskih prostorov ter njihove razdrobljenosti. V okviru projekta je bilo na Ljubljanskem barju izkopanih 50 manjših mlak, namenjenih dvoživkam, izboljšanih je bilo več kot 15 hektarov mokrotnih travnikov in zasajenih več kilometrov novih mejic. 

Začeli smo v kraju Goričica, kjer ob gasilskem domu stoji prva tabla z nekaj osnovnimi informacijami o barju in zaprosilom za spoštljivo vedenje do vseh živih bitij na poti.  Prek osamelca z istim imenom, kjer se nahaja nekaj kmetij in drugih hiš, smo se spustili na barjansko ravnino, kjer poteka krožna, večinoma makadamska pot, primerna tudi za kolo.  

Ob poti je več informativnih tabel o značilnostih okolice in živalih, ki jo naseljujejo, opazovalnica za ptice in učilnica v naravi. Table so nam pripovedovale o nastanku Ljubljanskega barja, njegovi preobrazbi v kulturno krajino, h čemur je veliko pripomogla že Marija Terezija, ki je ukazala kopanje jarkov na barju in s tem osuševanje dela barja ter pridobivanje obdelovalne zemlje. Barje sicer ni postalo žitnica za Ljubljano, kot je cesarica imela v načrtih, je pa z drugimi poljščinami in travniki pomembno za kmetijstvo, tudi še v današnjih časih. Ker pa se je skozi daljše obdobje razvilo zavedanje o pomembnosti mokrotnih travnikov in živali ter rastlin, ki živijo na tem prostoru, tako z vidika biodiverzitete kot vpliva na človeka, njegov življenski prostor in prostor ostalih živih bitij, so bili sprejeti številni ukrepi, ki naj bi ohranili dediščino, ki jo je skozi čas oblikovala narava.

Hodili smo od postaje do postaje in vsaka izmed njih pripoveduje neko zgodbo. Med najbolj priljubljenimi in povednimi postajami sta opazovalnica za ptice ter učilnica v naravi z interaktivno Žabecedo, ki omogoča spoznavanje sveta dvoživk in njihov pomen v ekosistemu. Bili smo deležni dodatnih razlag naše vodnice Sonje, tako o šotnem mahu, o šoti in njenem izkoriščanju, o originalnih drevesnih vrstah: brezi, hrastu dobu in rdečem boru, o problemu invazivnih tujerodnih vrst.  Razveselili smo se številnih logaric, ki so nas pozdravljale ob poti.

Ko smo krenili  nazaj proti Goričici, pa so nas presenetile dežne kaplje in nato še sodra, tako da dežniki niso ostali suhi in v nahrbtnikih. A ni dolgo trajalo in spet se je pokazalo sonce. Zaključek pohoda smo opravili po nekdanji trasi južne železnice od Goričice do kraja Pako, kjer nas je pobral avtobus.

Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek,

GPS zapis: Srečko Kenk