»Zakladi so različnih oblik, barv in vrednosti... Dovžanova soteska ima prav vse.«

O tem smo se Sončki prepričali na našem prvem junijskem pohodu. Vodnica Sonja ga je izbrala, ker vreme ni obetalo, da bo naklonjeno izbiri daljšega cilja. Pa ni bilo potrebe, saj nas je sonce grelo ves čas našega zanimivega pohoda po ozki rečni dolini Tržiške Bistrice, kjer poteka učna pot. 

Začeli smo v naselju Čadovlje pri stari Jamenšnikovi hiši z letnico 1766 in sušilnici za lan – paštbi, ki sta značilen primerek karavanškega stavbarstva. Dovžanova soteska se nahaja v Karavankah in je edinstvena tako zaradi svojega  tektonskega nastanka, kot tudi zaradi nahajališč sedimentnih kamnin in okamnin iz mlajšega paleozoika (čas pred 250–300 milijoni let), odloženih na morskem dnu in narinjenih na površje ob premikih Jadranske tektonske plošče pred 5 milijoni let. Poseben pečat soteski dajejo tudi močne erozijske sile vode, ki občasno povzročijo premike velikih skalnih blokov, lahko pa tudi škodo na infrastrukturi in objektih ob reki.

Slikovito sotesko je izoblikovala Tržiška Bistrica v breči, konglomeratih, apnencih, peščenjakih in glinovcih. Vsaka kamnina v Dovžanovi soteski pripoveduje svoj del zgodbe o nekdanjih morjih, morskih grebenih, obalah in puščavah. Vse te kamnine smo videli na poti skozi sotesko, ogledali smo si informacijske table in geološki steber, ki je bil na pobudo prof. Stanka Buserja postavljen leta 1992. Največ pozornosti je vzbudila trbiška breča, ki je s svojo pisanostjo najlepša kamnina Dovžanove soteske. V apnenčastih plasteh so našli veliko fosilov, po katerih  je soteska dobila svetovni pomen. Luknjičarka kranjska švagerina je postala simbol geološkega bogastva soteske.

Ena od posebnosti Dovžanove soteske je tudi zaselek Na Jamah pod Borovo pečjo, kjer naletimo na velike skalne bloke kremenovega konglomerata, ki so se odlomili z Borove peči. Veliko ogromnih skal se je ustavilo v strugi Tržiške Bistrice in ustvarjajo zanimivo slapišče. Vse Sončke pa je navdušila zgodba o nastanku Hudičevega mostu, sprehod skozi tunel, vklesan v skalovje, ter pogled na del zahtevne planinske poti s starim predorom in tehničnimi pomagali za varnejšo pot

Za konec smo prehodili še kratko učno gozdno pot in se seznanili s pomenom varovalnega gozda na strmih pobočjih.

Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek

GPS zapis: Srečko Kenk